Kako dolgo bo ukrajinska vojska še lahko branila Bahmut?
Ruska vojska koncentrira svoje sile okoli Bahmuta, ki je kot najpomembnejša tarča napada v Donbasu. Kako dolgo bo ukrajinska vojska še lahko branila to mesto in kakšen bi lahko bil potek vojne v doglednem času?
Bahmut ima tako za rusko kor ukrajinsko vojsko velik strateški pomen, pravi Marina Miron, raziskovalka Centra za vojaško etiko na King’s College London. Osvojitev tega mesta bi pomenila nadaljnje napredovanje ruskih sil, recimo proti Kramatorsku.
“Takrat bi nadzorovali pomembne ceste, odrezali ukrajinske sile in močno otežili njihovo obrambo,” poudarja. Poleg tega bi to oslabilo bojno moralo ukrajinskih vojakov. Med zahodnimi zavezniki bi to vzbudilo tudi dvome o zmogljivostih ukrajinske vojske.
Na to opozarja upokojeni nemški polkovnik Ralph Thiele, nekdanji sodelavec v zasebni pisarni vrhovnega poveljnika Nata. “In ukrajinska stran je v bistvu prisiljena pokazati uspehe, to počnejo tudi zahodni partnerji. Javnost mora na nek način nenehno pojasnjevati, zakaj je tako velika podpora namenjena Ukrajini,” poudarja ta vojaški strokovnjak.
Psihološki dejavnost
Thiele pojasnjuje tudi psihološki dejavnik, ki je povezan z obrambo Bahmuta. “Ljudi je treba nekako motivirati, da zdržijo. To gre potem kot signal po vsej Ukrajini. Tako civilnemu prebivalstvu kot vojakom v drugih krajih,” pravi Thiele. Thiele dodaja, da ni mogoče opravičiti velikih naporov obeh strani, ene za osvojiti, drugi braniti to mesto.
Mike Martin, učenjak na King’s College London, pravi, da je Rusija tako odločena, da zavzame Bahmut, ker ustreza Putinovemu napovedanemu vojnemu cilju “osvoboditi Donbas”.
“Če pogledate ceste in železnice, lahko vidite, da sta zahodno od Bahmuta še dve veliki mesti, ki sta še vedno v Donbasu, in sicer Slovjansk in Kramatorsk. Da bi ju zasedel, kar je potrebno za uresničitev njegovega strateški cilj, mora najprej zavzeti Bahmut,” pravi ta strokovnjak.
Kdo ima boljše možnosti v boju?
Ralph Thiele meni, da imajo Ukrajinci v bitki za Bahmut manj možnosti. Po njegovih izjavah je ruska vojska to mesto skoraj obkolila.
“Obstaja majhno, štiri kilometre široko območje, skozi katerega je mogoče pobegniti, pridobiti okrepitve ali oskrbo. Toda štirje kilometri niso nič. Rusi pa so povsod naokoli, kot podkev okoli mesta, ki poskušajo povezati oba konca podkev,” pravi Thiele.
Poleg tega imajo Rusi okoli Bakhmuta močnejše sile kot Ukrajinci.
“Če pogledate celotno situacijo, vidite, da ima ruska stran mnogokrat več vsega, pa naj gre za oklepna vozila, tanke, topove ali letala,” pravi ta strokovnjak.
In Ukrajinci morajo še vedno čakati na pomoč Zahoda.
Glede te pomoči Thiele ni preveč optimističen. “Če pogledate dejstvo, da cela Evropa proizvede manj streliva za Ukrajino v enem mesecu, kot ga Rusi streljajo v enem dnevu, potem lahko vidite, kako težko bo to pomoč učinkovito zagotoviti. In tema tankov je izjemno težko. V javni debati se vedno govori: tanki ja, ampak te tanke je treba nekako pripeljati tja. Treba jih je prepeljati, pa jih številni mostovi ne bi vzdržali. Tako da jih je težko spraviti tja. In če en rezervoar se pokvari ali potrebuje vzdrževanje, tega ni mogoče narediti na licu mesta, ampak ga je treba prepeljati morda 900 kilometrov nazaj, na Poljsko ali Slovaško.”
Možnosti za ukrajinsko ofenzivo
Markus Reisner, polkovnik avstrijske zvezne vojske, o nadaljnjem poteku vojne pravi: “Z uspehom pri Bahmutu bi Rusom resda uspelo nekako osvojiti še kakšen kos zemlje, ne bi pa šlo za preboj v globino ozemlja, saj tam sledi naslednja obrambna črta.”
Po uspehu pri Harkovu in Hersonu se je Ukrajina odločila relativno hitro izvesti še tretjo ofenzivo in sicer od Zaporožja v smeri Melitopola. Zaradi pritiska, ki so mu ukrajinske sile izpostavljene blizu Bahmuta, je Kijev tja prisiljen poslati dodatne sile, pravi ta analitik.
Po njegovih besedah ukrajinska vojska zdaj pripravlja osem brigad, ki iščejo primeren kraj za ofenzivo. Lahko bi šlo za območje severno od Melitopolja. V primeru uspeha bi lahko bile ruske sile s Krima ali z območja Zaporožja in blizu Hersona odrezane od dostave pomoči čez Krimski most. “Takrat bi imeli Rusi povsem druge skrbi, namreč oskrbo delov svojih čet na tem območju, ne pa nadaljevanje napada na Donbas,” je prepričan Reisner.
A čas za ukrajinsko protiofenzivo še ni prišel, je prepričan Gustav Gressel, strokovnjak za Rusijo in obrambni strokovnjak pri Evropskem svetu za zunanje odnose.
“Če hočeš sprožiti protiofenzivo, moraš zbrati in organizirati sredstva za preboj stran od frontne črte in spopadov. To bi bilo v tej situaciji tvegano. In če bi Ukrajina prebila ruske črte in razširila območje pod pod njegovim nadzorom bi imeli Rusi še vedno močno rezervo in veliko število vojakov, ki bi jih lahko poslali v boj,” pojasnjuje Gressel. Rusi bi lahko Ukrajince napadli hkrati z različnih strani.
“Če počakamo nekaj mesecev, dokler se ruski potencial za ofenzive ne izčrpa in Rusija začne porabljati svoje zaloge za napajanje trenutne ofenzive, potem bi imela ukrajinska vojska več manevrskega prostora za razširitev svojega nadzora takoj, ko se prebije skozi Ruska fronta. Z enako količino izgub in enakim številom rabljenih vozil bomo tako lahko sprostili več ozemlja,” pravi Gressel.
Letos mogoče premirje?
“Vsi si želijo, da se ta vojna zdaj konča, in vse strani seveda zdaj ustvarjajo pritisk, najprej na ukrajinski strani, morda pa tudi na Rusijo prek Indije in Kitajske,” pravi Ralph Thiele. Izraz “poraziti Rusijo” se mu zdi zgolj “jezikovna floskula”.
Rusija ima namreč še vedno velik potencial za stopnjevanje – ne le z atomskim orožjem. “To vključuje nadzvočno orožje, ki ga ne registriramo, a Putinu omogoča, da postavi bombo na vsako mizo na tem svetu, pred tem pa se ne moremo braniti,” opozarja Thiele.
Po njegovem mnenju je zdaj naloga Zahoda, da prepreči eskalacijo. “Zdaj moramo videti, kako ga (Putina, op. ur.) prepričati, da se umakne. Tisti, ki ga podpirajo, pa to lahko storijo. To bi bile Kitajska ali Indija, Savdska Arabija, Brazilija in Južnoafriška republika. To je velika kohorta in bi lahko resnično pritiskala na Rusijo.”
Thiele za Ukrajino pravi, da bi vsak vojaški uspeh pomagal okrepiti položaj pred prekinitvijo ognja.
Mike Martin o nadaljnjem poteku vojne pravi, da bi bilo pomanjkanje vojakov verjetno razlog, da se Ukrajina neha upirati. “Mislim, da bo konec te vojne za Ukrajince, ko bodo zmagali ali ko jim bo Zahod nehal dobavljati orožje.”
vir Foto: Pexels