Argentinski predsednik Milei v Davosu opozoril na nevarnost socializma
Nedavno izvoljeni argentinski predsednik, Javier Milei, je s svojim odmevnim govorom na tradicionalnem Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu sprožil val razprav in premislekov. S svojimi jasnimi stališči in strastnim zagovarjanjem prostega trga in kapitalizma, je profesor ekonomije opozoril na zaskrbljujoče smeri, v katero se po njegovem mnenju odpravlja zahodna civilizacija. V svojem govoru je izpostavil, da je nujno razmisliti o prihodnosti in se zavzeti za ohranitev temeljnih vrednot, ki so omogočile rast in blaginjo na globalni ravni.
Danes sem tukaj, da vam povem, da je zahodni svet v nevarnosti
“Danes sem tukaj, da vam povem, da je zahodni svet v nevarnosti. V nevarnosti je, ker so tisti, ki naj bi branili zahodne vrednote, ujeti v vizijo sveta, ki neizogibno vodi v socializem in s tem v revščino ,” je začela Milei. Na žalost so voditelji zahodnega sveta v zadnjih desetletjih opustili model svobode za različne različice tega, čemur pravimo kolektivizem. Nekatere so motivirali dobrohotni posamezniki, ki so pripravljeni pomagati drugim, druge pa je motivirala želja po pripadnosti privilegiranemu kasta.
Tukaj smo, da vam povemo, da kolektivistični eksperimenti nikoli niso rešitev za probleme, ki zadevajo državljane sveta. Namesto tega so glavni vzrok. Verjemite mi, nihče ne more o tem pričati bolje kot mi Argentinci. Petintrideset let po tem, ko smo sprejeli model svobode, leta 1860, smo postali vodilna svetovna sila. In ko smo v zadnjih 100 letih sprejeli kolektivizem, smo videli, kako so naši državljani začeli sistematično siromašiti, tako da smo padli na 140. mesto v svetovnem merilu.
Daleč od tega, da bi bil vzrok naših težav, kapitalizem proste trgovine kot gospodarski sistem je edini instrument, ki ga imamo za odpravo lakote, revščine in skrajne revščine na našem planetu. Empirični dokazi so nedvomni. Čeprav ni nobenega dvoma, da je kapitalizem svobodnega podjetništva boljši v smislu proizvodnje, levičarji napadajo kapitalizem, navajajo moralna vprašanja in pravijo, da je nepravičen. Pravijo, da je kapitalizem zlo, ker je individualističen, in da je kolektivizem dober, ker je altruističen. S tujim denarjem seveda.
Socialna pravičnost
Zato se zavzemajo za socialno pravičnost. Toda ta koncept, ki je v zadnjem času postal moden v razvitem svetu, je stalnica političnega diskurza v moji državi že več kot 80 let. Težava je v tem, da socialna pravičnost ni pravična in ne prispeva k splošni blaginji. Nasprotno, to je sama po sebi nepravična ideja, ker je nasilna. To je nepravično, ker se država financira z davki, davki pa se pobirajo na silo. Ali lahko kdo od nas reče, da prostovoljno plačuje davke? To pomeni, da se država financira s prisilo in da višje ko so davčne obremenitve, večja je prisila in manj svobode.
Tisti, ki promovirajo socialno pravičnost, izhajajo iz ideje, da je celotno gospodarstvo pita, ki jo je mogoče razdeliti na različne načine. Toda ta pita ni dana. Bogastvo se ustvari v tem, kar na primer imenuje Israel Kirzner, proces odkrivanja trga. Če blago ali storitve, ki jih ponuja podjetje, niso zaželene, bo podjetje propadlo, če se ne bo prilagodilo zahtevam trga. Dobro bo šlo in bo proizvedlo več, če bo naredilo kakovosten izdelek po privlačni ceni. Trg je torej proces odkrivanja, kjer bodo kapitalisti med napredovanjem našli pravo pot.
Če pa bo država kaznovala kapitaliste, ko so uspešni, in ovirala proces odkrivanja, bo uničila njihove spodbude, posledica pa bo, da bodo proizvajali manj. Kolač bo manjši, to pa bo škodovalo družbi Kolektivizem z zaviranjem teh procesov odkrivanja in oviranjem prisvajanja odkritij na koncu zveže roke podjetnikom in jim prepreči, da bi ponudili boljše blago in storitve po boljši ceni.
Demoniziranje gospodarskega sistema
Torej, kako to, da akademski svet, mednarodne organizacije, ekonomski teoretiki in politiki demonizirajo gospodarski sistem, ki ni le rešil 90 odstotkov svetovnega prebivalstva iz skrajne revščine, ampak to počne vedno hitreje?
Zahvaljujoč prostotrgovinskemu kapitalizmu svet zdaj doživlja najboljše trenutke. Nikoli v vsem človeštvu ali človeški zgodovini ni bil čas večje blaginje kot danes. To velja za vse. Današnji svet ima več svobode, je bogatejši, mirnejši in naprednejši. To še posebej velja za države, ki imajo več ekonomske svobode in spoštujejo lastninske pravice posameznikov. Bistvena težava Zahoda danes ni le v tem, da moramo opraviti s tistimi, ki tudi po padcu berlinskega zidu in ogromnih empiričnih dokazih še naprej zagovarjajo siromašen socializem.
Toda tu so še naši lastni voditelji, misleci in akademiki, ki se zanašajo na napačen teoretični okvir, da bi spodkopali temelje sistema, ki nam je omogočil največjo širitev bogastva in blaginje v naši zgodovini. Teoretični okvir, na katerega se sklicujem, je neoklasična ekonomska teorija, ki oblikuje nabor instrumentov, ki nehote ali nenamerno končajo v službi državne intervencije, socializma in družbene degradacije.
Radikalna feministična agenda
Radikalna feministična agenda je privedla do večje državne intervencije, da bi motila gospodarski proces, dajala službe birokratom, ki niso nič prispevali k družbi. Primeri so ministrstva za ženske ali mednarodne organizacije, namenjene spodbujanju te agende.
Drugi konflikt, ki so ga uvedli socialisti, je konflikt med ljudmi in naravo, pri čemer trdijo, da ljudje škodujemo planetu, ki ga je treba zaščititi za vsako ceno, in gredo celo tako daleč, da zagovarjajo mehanizme nadzora prebivalstva ali agendo splava. Na žalost so se te škodljive ideje uveljavile v naši družbi. Neomarksistom je uspelo prevzeti zdrav razum zahodnega sveta, to pa so dosegli s prilastitvijo medijev, kulture, univerz in mednarodnih organizacij..
Zadnji primer je najbolj resen, verjetno zato, ker govorimo o institucijah, ki imajo velik vpliv na politične in gospodarske odločitve svojih držav članic. Na srečo si nas vedno več upa povzdigniti glas, saj vidimo, da Proti tem idejam se moramo resnično in odločno boriti, sicer bo edina možna usoda vedno višja državna ureditev, socializem, revščina in manj svobode ter s tem slabši življenjski standard.
Danes državam ni treba neposredno nadzorovati proizvodnih sredstev, da bi lahko nadzorovale vse vidike življenja posameznikov
Žal je Zahod že šel po tej poti. Vem, marsikomu se bo morda zdelo smešno trditi, da se je Zahod obrnil v socializem, vendar je smešno le, če se omejite na tradicionalno ekonomsko definicijo socializma, ki pravi da gre za gospodarski sistem, v katerem je država lastnica sredstev za proizvodnjo To definicijo bi bilo po mojem mnenju treba posodobiti glede na trenutne okoliščine.
Danes državam ni treba neposredno nadzorovati proizvodnih sredstev, da bi lahko nadzorovale vse vidike življenja posameznikov. Z orodji, kot so tiskanje denarja, izposojanje, subvencije, nadzor obrestnih mer, nadzor cen in predpisi za popravljanje tako imenovanih tržnih napak, lahko nadzorujejo življenja in usode milijonov posameznikov.
Tako pridemo do točke, ko z različnimi imeni ali preoblekami dobršen del splošno sprejetih ideologij v večini zahodnih držav postane kolektivistična različica, pa naj se odkrito razglašajo za komunistične, fašistične, socialistične, socialdemokratske, nacionalsocialistične, krščanskodemokratske, neo -Keynesijanski, napredni, populistični, nacionalistični ali globalistični. Velikih razlik navsezadnje ni. Vsi pravijo, da mora država upravljati vse vidike posameznikovega življenja. Vsi zagovarjajo model, nasproten tistemu, ki je človeštvo pripeljal do najbolj spektakularnega napredka v njegovi zgodovini.
Vrnite se na pot blaginje
Danes smo prišli sem, da pozovemo zahodni svet, naj se vrne na pot blaginje. Ekonomska svoboda, omejena vlada in neomejeno spoštovanje zasebne lastnine so bistveni elementi gospodarske rasti. Obubožanje, ki ga povzroča kolektivizem, ni niti fantazija niti neizogibno usoda. To je realnost, ki jo Argentinci zelo dobro poznamo. Preživeli smo to. Šli smo skozi to, ker smo se, kot sem že rekel, odkar smo se odločili opustiti model svobode, ki nas je obogatil. Ujeli smo se v spiralo navzdol – kjer postajamo iz dneva v dan revnejši.
To je nekaj, kar smo preživeli in tukaj smo, da vas opozorimo, kaj se lahko zgodi, če bodo države zahodnega sveta, ki so obogatele z modelom svobode, ostale na tej poti suženjstva. Primer Argentine je empirični dokaz, da ne glede na to, kako bogati ste, koliko naravnih virov imate, kako usposobljeno je vaše prebivalstvo, kako izobraženi so ali koliko zlatih palic imate v centralni banki – če se sprejmejo ukrepi, ki ovirajo svobodnega delovanja trga, konkurence, sistemske cene, trgovine in zasebne lastnine je edina možna usoda revščina.
Sporočilo
Zato bi za konec pustil sporočilo vsem poslovnežem, ki so tukaj, in tistim, ki niso tukaj osebno, a spremljajo razpravo z vsega sveta. Naj vas ne ustraši politična kasta ali paraziti, ki živijo od države. Ne popuščajte političnemu razredu, ki želi samo ostati na oblasti in ohraniti svoje privilegije. Vi ste družbeni dobrotniki. Vi ste junaki. Vi ste ustvarjalci najbolj izjemnega obdobja blaginje, kar smo jih kdaj videli.
Ne dovolite, da vam kdo reče, da so vaše ambicije nemoralne. Če služite denar, je to zato, ker ponujate boljši izdelek po boljši ceni in s tem prispevate k splošnemu dobremu počutju.
Ne popustite pritisku države. Država ni rešitev. Država je sama svoj problem. Vi ste resnični protagonisti te zgodbe in bodite prepričani, da je od danes Argentina vaša zvesta in brezpogojna zaveznica.”
Zahodni svet na prelomnici.
Predsednik Milei nam je s svojim strastnim govorom jasno povedal, da je zahodni svet na prelomnici. Odgovornost je na nas, da se zavemo pomena ekonomske svobode, omejenega vladanja in spoštovanja zasebne lastnine. Ne smemo popuščati pritiskom političnih elit, ki bi radi ohranili svoje privilegije na račun svobode poslovanja. Na nas je, da branimo temelje, ki so omogočili največjo širitev bogastva v človeški zgodovini. Argentina, kot primer, nam jasno kaže, da lahko sprejemanje ukrepov, ki omejujejo tržno konkurenco in zasebno lastnino, vodi v revščino. Zato je zdaj čas, da se zavedamo nevarnosti kolektivizma. Čas je, da se borimo za ohranitev svobode in se vrnemo na pot blaginje, ki nam jo ponuja prostotrgovinski kapitalizem.
vir; Foto: Zajem zaslona; Portal24