Avstro-Ogrska Arktična odprava: Zgodovinska ekspedicija v ledene prostore
Letošnje leto prinaša spomin na izjemno pomembno zgodovinsko dogajanje – 150. obletnico Avstro-Ogrske Arktične odprave, ki je trajala od 1872 do 1874. V središču te odprave sta bila avstro-ogrski mornariški častnik Karl Weyprecht in vojaški častnik Julius Payer, ki sta s svojim pionirskim duhom zasnovala projekt Nordpol-expedition. Čeprav se je odprava izvajala v duhu znanstvenega raziskovanja in avanture, je kmalu zavila v nepričakovane smeri.
Zamisel in pogum
Weyprecht in Payer sta se odločila, da se bosta podala na avanturo v neznane arktične vode. Njihova odprava je imela dvojni cilj: prvič, doseči Severni pol in drugič, raziskati možnost odprtja severno-vzhodne pomorske poti od Atlantika do Tihega oceana. Projekt Nordpol-expedition je bil podprt s strani Avstrijske akademije znanosti in Dunajskega geografskega društva, kar je odpravi zagotavljalo potrebna sredstva.
Pred samim odhodom na odpravo je bila organizirana poletna predhodna raziskava, ki je pokazala obetaven potek. Kampanija za financiranje se je razširila po vsej monarhiji, s ključno vlogo imena raziskovalne ladje. Ladji so nadeli ime “Admiral Tegetthoff” po priljubljenem poveljniku avstrijske vojne flote, ki je bil spoštovan zaradi zmage nad Italijani na Visu leta 1866.
Priprave na pionirsko potovanje
Ladja “Admiral Tegetthoff” je bila zgrajena v Bremerhavnu na severozahodu Nemčije in je bila trdne konstrukcije z nosilnostjo 520 ton. Opremljena je bila za potovanje na neznana območja, s zalogo goriva za večletno potovanje in hrano za tri leta. S parnim strojem moči 95 konjev je lahko ladja premagovala razdalje v težkih arktičnih razmerah.
Posadka, sestavljena iz različnih strokovnjakov, je govorila več jezikov, kar je odpravi zagotovilo raznolikost in možnost učinkovite komunikacije. Očarljivost avanture je pritegnila 24 članov, od katerih jih je polovica prihajala iz vzhodne obale Jadrana.
Izplutje
Julija 1872 je “Admiral Tegetthoff” izplul iz Bremerhavna proti severu. Po manj kot dveh mesecih plovbe so se približali severnemu tečaju, tik pod 80. vzporednikom, ko je ladjo za polarne ekspedicije ujel led. Čeprav je bil prvotni cilj osvojitev Severnega pola, se je odprava znašla ujeta v ledu. Kljub izzivom, ki jih je prinesel led, odprava ni obupala. Vsakodnevno so izvajali znanstvena opazovanja, beležili meteorološke podatke in ohranjali moralo posadke. V težkih pogojih so ostali povezani in predani svojemu cilju, čeprav je ta cilj zdaj postal raziskovanje neznanih ozemelj, ki jih je odkril led.
Dežela Franca Jožefa: Nepričakovano odkritje
Čeprav ni mogel jadrati, se je Tegetthoff premikal z ledom in tako se je spremenil njegov položaj glede na kopno. Kljub izzivom ledene ujetosti je odprava odkrila doslej neznano otočje, ki ga je poimenovala Dežela Franca Jožefa. To odkritje je pomenilo dragocen prispevek k razumevanju arktičnega sveta in je pomembno dopolnilo zemljevidu območja severno od Evrope.
Življenje v ekstremnih razmerah
Življenje na “Admiralu Tegetthoffu” ni bilo enostavno. Ekstremne temperature, izolacija, mraz in polarna noč so postavljali na preizkušnjo fizično in psihično vzdržljivost posadke. Vendar so ohranjali morale z nedeljskimi mašami, izobraževanjem posadke in posebnimi praznovanji, kot so božič in novo leto.
Naporna pot do vrnitve
Spomladi leta 1874 so se začele priprave na vrnitev. Hrane ni bilo dovolj za drugo zimo in zdravje posadke je postajalo resen problem. Člani odprave so se odločili za potovanje po ledu v ladijskih čolnih, naloženih s hrano in opremo za večmesečno potovanje. To je bilo izjemno naporno in zahtevno potovanje, vendar so člani odprave pokazali neverjetno vzdržljivost.
Znanstveni dosežki in dediščina
Kljub temu, da odprava ni dosegla svojega prvotnega cilja, je pustila neprecenljiv pečat v znanosti. Weyprecht je objavljal rezultate znanstvenih raziskav in sprožil prvi mednarodni projekt za sinhronizirano merjenje meteoroloških pojavov v polarnih območjih. Topografske karte, geološki, hidrološki, botanični in zoološki podatki so postali ključni za razumevanje arktičnih regij.
Naslednji koraki in zgodovinski pomen
Dosežki odprave so postavili temelje za nadaljnje raziskovanje Arktike. Njihova vztrajnost in pionirski duh so navdih za generacije raziskovalcev. Člani odprave so se vrnili kot narodni junaki in so bili nagrajeni s številnimi priznanji in odlikovanji.
Avstro-Ogrska Arktična odprava je bila več kot le pustolovščina v ledenih vodah; bila je izjemna znanstvena odprava, ki je razkrila skrivnosti arktičnega sveta in prispevala k širjenju človeškega znanja. Njihov pogum in predanost ostajata neločljivo vpisana v zgodovino raziskovanja polarnih območij.
vir ; Foto: Freepik ; Portal24