Nihanje azijskih borz zaradi obrestnih mer, kitajskega gospodarstva in geopolitičnih tveganj
Azijske borze nihajo, saj so se vlagatelji držali tesnega razpona in pričakovali namige glede obrestnih mer. Hkrati so previdni zaradi tveganj nestabilnega gospodarskega okrevanja Kitajske in dogajanja v Rusiji po prekinjeni uporu.
MSCI indeks se je povečal za 0,08 odstotka, potem ko je prej padel za 0,06 odstotka. Japonski referenčni indeks Nikkei je doživel močan padec za 1 odstotek.
“Azijske delnice so v torek padle zaradi nenaklonjenosti tveganju na Wall Streetu,” je dejal Anderson Alves. Alves je globalni makro analitik pri ActivTrades.
V ponedeljek so vsi trije glavni ameriški borzni indeksi končali v rdečem. Megakapitalske tehnološke delnice so najbolj potegnile navzdol tehnološko zahteven indeks Nasdaq.
Industrijsko povprečje Dow Jones je padlo za 0,04 odstotka. S&P 500 je izgubil 0,45 odstotka, Nasdaq Composite pa je padel za 1,16 odstotka.
“Pomembno je oceniti, da med vlagatelji prevladuje občutek previdnosti glede gibanja svetovnega gospodarstva v prihodnjih mesecih,” je dejal Alves. “Grožnja morebitne recesije med visokimi obrestnimi merami, ki jih izvajajo centralne banke, bi lahko močno vplivala tako na ZDA kot na Evropo ter prizadela svetovno trgovino, pogoje financiranja in povpraševanje,” je poudaril Alves.
Indeks Hang Seng in kitajski referenčni indeks CSI300 sta se povečala za 0,3 odstotka oziroma 0,1 odstotka in se otresla izgub iz zadnjih štirih sej.
Svetovna bonitetna agencija S&P Global je v ponedeljek znižala napoved kitajske gospodarske rasti v letu 2023 na 5,2 odstotka, kar je manj od prejšnje ocene 5,5 odstotka. To je prvič letos, da je agencija znižala napoved Kitajske, kar sledi znižanim napovedim večjih investicijskih bank, vključno z Goldman Sachs. Znižanje napovedi odraža neenakomerno naravo okrevanja države po pandemiji.
Tudi geopolitični pretresi po preklicanem uporu v Rusiji konec tedna so zmanjšali nagnjenost k tveganju in vplivali na borzne gibanja.
Valute, nafta, zlato…
Na energetskih trgih se je ameriška nafta podražila za 0,61 odstotka na 69,79 dolarjev za sod, medtem ko je nafta Brent pridobila 0,53 odstotka in je dosegla ceno 74,57 dolarjev za sod.
Cena promptnega zlata se je povečala za 0,32 odstotka in je dosegla vrednost 1.928,9 dolarja za unčo.
Na valutnih trgih se je dolarski indeks povečal za 0,029 odstotka.
Donosi desetletnih ameriških državnih obveznic so na začetku azijskega trgovanja ostali stabilni pri 3,7154 odstotka. Dvoletni donosi so se zmanjšali za 7 bazičnih točk na 4,671 odstotka.
Vlagatelji ostajajo previdni glede svetovnega gospodarstva v prihodnjih mesecih, saj se soočajo z negotovostjo glede obrestnih mer, kitajskega gospodarskega okrevanja in geopolitičnih tveganj. Znižane napovedi rasti Kitajske s strani S&P Global in drugih investicijskih bank ter pretresi v Rusiji so dodatno prispevali k nihanju borznih indeksov.
V prihodnosti bo pomembno spremljati odzive centralnih bank na gospodarsko stanje ter razvoj dogodkov v Kitajski, Rusiji in drugod, saj bodo ti dejavniki vplivali na nadaljnje gibanje borznih trgov in svetovno gospodarstvo.