Banka Slovenije sprostila makrobonitetne ukrepe, ki so omejevali kreditiranje
Banka Slovenije je sprostila makrobonitetne ukrepe, ki so omejevali kreditiranje prebivalstva. Po novem bo znesek, ki mora ostati kreditojemalcu po plačilu obroka, precej nižji od dosedanjih 915 evrov. Mesečni obrok kredita bo lahko višji, sicer pa od 133 do 170 evrov. Ukrepi bodo začeli veljati 1. julija.
V aprilu je vlada sprejela spremembe zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki bo omogočil sprostitev kreditiranja potrošnikov. Banka Slovenije je namreč od leta 2019 omejevala kreditiranje, pri čemer je omejitev temeljila na minimalni plači, zato je postala stroga ob vsakem zvišanju minimalne plače. Sedaj mora potrošniku po plačilu posojila na računu ostati 915 evrov (76 so bruto minimalne plače), za vsakega otroka pa še 275 evrov (polovico tega zneska, če zanj skrbita oba starša). Par brez otrok s povprečnimi plačili 1400 evrov lahko dobi 154 tisoč evrov posojila, z enim otrokom 110 tisoč evrov, z dvema otrokoma 66 tisoč evrov in s tremi otroki 24 tisoč evrov.
Na Ministrstvu za finance so povedali, da “sprejeti zakon sam po sebi ne pomeni sprostitve omejitev kreditiranja. Daje pa Banka Slovenije možnost, da ne bo več tolmačila zakonodaje na način, da zavezujejo pravila iz zakona, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ampak bo lahko kot osnovo za presojo znaša, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku (kreditojemalcu), vzela drugo merilo, na primer oceno nujnih življenjskih stroškov (in ne več bruto minimalne plače).”
Nova merila
Na Banki Slovenije so predstavili nova merila za prilagoditev makrobonitetnih ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva in potrdila predvidevanja ministrstva za finance. Spremembo makrobonitetnega ukrepa so ugotovili zaradi velikega povišanja minimalne plače v začetku leta, s čimer so se pogoji kreditiranja za osebe z nižjimi dohodki še poslabšali. Namen novih pogojev je priznati kreditno sposobnost ljudem, ki trenutno nimajo možnosti za pridobitev kredita, vendar so po strokovni presoji sposobni odplačevati določen znesek kredita.
Na novinarski konferenci je namestnik guvernerja BS Primož Dolenc pojasnil, da gre za osebe, katerih neto plačilo se giblje med minimalno in povprečno plačo. Doslej so bili ti omejeni s 76 odstotki minimalne plače. Ključna sprememba, ki jo prinaša nova Po novem je ta meja znašala 745 evrov, namesto prejšnjih 915 evrov.
Glede na izračune, ki so jih predstavili na BS, to pomeni, da bo kreditojemalec z minimalno plačo, ki znaša 877 evrov, na mesec lahko odplačeval 133 evrov višjega zneska anuitete. Z višjo neto plačo bo ta znesek lahko višji, nekje do 170 evrov na mesec. Pri neto plači 1800 evrov na leto se znižanje moje kreditne sposobnosti ne bo več poznalo.
Minimalni življenjski stroški
Dolenc je pojasnil, da so znesek določili glede na minimalne življenjske stroške, ki jih enkrat na leto izračuna Inštitut za ekonomska raziskovanja, in tako usklajeni z inflacijo. “Osnovna ideja je bila, da se vrnemo na izhodišče ukrepa, ki smo ga sprejeli leta 2019, ko so bili minimalni stroški primerljivi z minimalno plačo.”
Namen ukrepa je bil takrat zajeziti anomalije na področju kreditiranja prebivalstva. Po novem bodo banke upoštevale tudi otroške dodatke in nekatere druge socialnovarstvene prejemke pri izračunu letnih dohodkov. Doslej so bili ti prejemki izključeni. Poleg znižane meje kreditne sposobnosti se bo uvedla enotna omejitev razmerja med letnim strogim servisiranjem dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Ta omejitev bo zdaj znašala 50, kar ne glede na višino dohodka. Meja 67, ki je veljala za kreditojemalce z zelo visokimi dohodki, pa se ukinja.