Bi morali tisti, ki delajo od doma, zaslužiti manj?

Bi morali tisti, ki delajo od doma, zaslužiti manj?

Nova raziskava je pokazala, da evropska podjetja razmišljajo o znižanju plač za zaposlene, ki delajo od doma. V luči iskanja načinov za zmanjšanje stroškov in povečanje produktivnosti se skoraj 20 odstotkov malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Evropi nagiba k zmanjšanju dohodkov svojih delavcev na daljavo. Trend prihaja v času, ko se število delovnih mest na daljavo zmanjšuje, nadomeščajo pa jih hibridne oblike dela. Številna podjetja pa zaposlene medtem pozivajo, naj se vrnejo v pisarne.

Študija, izvedena s strani Pleo, platforme za upravljanje porabe, razkriva, da je približno eno od petih MSP v Evropi naklonjeno ideji o znižanju plač kot sredstva za zmanjšanje stroškov. Thorbjørn Fink, operativni direktor Plea, je za Euronews Business poudaril, da bodo prihranki stroškov ključna tema za podjetja v letu 2024. “Ena od štirih anketiranih oseb to vidi kot prednostno nalogo,” je dejal Fink. Opozoril je, da konkretne strategije za doseganje teh prihrankov še niso določene. Približno 20 odstotkov anketirancev o možni poti razmišlja tudi o znižanju plač delavcev na daljavo.

Velik vpliv na delovno silo po celini

Fink opozarja, da bi podjetja morala razmisliti tudi o drugih metodah za izboljšanje finančnega zdravja, ne da bi posegala po zmanjšanju dohodkov zaposlenih, ki delajo od doma. Predlaga, da bi nekatera MSP lahko s spodbujanjem večjega števila praks dela na daljavo bolje izkoristila priložnosti za zmanjšanje pisarniških stroškov. Pri slednjem bi hkrati ohranila skrbno upravljanje s sredstvi in odločitve temelječe na podatkih.

Ob tem, ko MSP predstavljajo 99 odstotkov vseh podjetij v EU, bo njihova odločitev glede plačilnih politik za delo na daljavo imela velik vpliv na delovno silo po celini. Dilema odpira pomembno razpravo o prihodnosti dela na daljavo in kako bo vrednoteno v primerjavi s tradicionalnim delom v pisarni.

Pomen enakopravne obravnave vseh zaposlenih, ne glede na lokacijo dela

Nizozemsko kadrovsko svetovalno podjetje Randstad poudarja pomen enakopravne obravnave vseh zaposlenih, ne glede na lokacijo dela. “Ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev, kjer so vsi talenti obravnavani pravično, je ključno za doseganje boljših rezultatov,” so sporočili iz podjetja.

Nekateri sicer zagovarjajo znižanje plač za delavce na daljavo. Menijo namreč, da bi lahko imeli nižje življenjske stroške zaradi neizvedenih prevozov in možnosti bivanja izven dragih mestnih središč. Drugi medtem opozarjajo na enako produktivnost tistih, ki delajo od doma in zniževanje operativnih stroškov za podjetja kot argumente proti zniževanju plač.

Razprava dobiva dodatno težo s komentarji poslovnih voditeljev, kot je britanski lord Alan Sugar in korporacij, kot so IBM, Dell, in L’Oréal. Omenjeni se namreč zavzemajo proti delu od doma in spodbujajo vrnitev v pisarne. Raziskava Randstada kaže, da se pričakovanja glede prisotnosti v pisarni s povečanjem števila delavcev, ki se vračajo v pisarniško okolje, in strožjimi politikami podjetij glede dela na daljavo spreminjajo.

Izguba talentov?

Agencije za zaposlovanje opozarjajo, bi lahko podjetja, ki opuščajo oddaljena delovna mesta, tvegala izgubo talentov. LinkedInovo poročilo “Globalno stanje oddaljenega in hibridnega dela” iz leta 2023 razkriva, da 50 odstotkov delavcev preferira hibridne in oddaljene vloge pred tistimi na kraju samem, kar kaže na znatno večje povpraševanje po takšnih vlogah v primerjavi z njihovo ponudbo.

Mlajše generacije, ki visoko cenijo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter prilagodljivost, bi lahko bile posebej prizadete zaradi te spremembe. “Nekateri delodajalci vlečejo talente nazaj v pisarno, vendar obstaja veliko tveganje, da bodo zaradi tega pritiska podjetja izgubila talente, ki prilagodljivosti ne želijo žrtvovati,” opozarja Randstad. Dodaja, da bi več kot tretjina (37 odstotkov) delavcev razmislila o odhodu, če bi bili pozvani preživeti več časa v pisarni.

V ZDA razmerje med delom od doma in hibridnimi delovnimi mesti ostaja nizko. Delo od doma predstavlja le desetino skupnih delovnih mest. Hibridne vloge znašajo 13 odstotkov. Po drugi strani pa je v Evropi, še posebej v Združenem kraljestvu, Franciji in Nemčiji, delež hibridnih delovnih mest visok, kar kaže na prizadevanja delodajalcev za iskanje kompromisa med prilagodljivostjo, ki jo zahtevajo zaposleni, in potrebo po fizični prisotnosti v pisarni.