Bio vrtičkanje: Gnojilo in fungicid iz drobnocvetnega lučnika
Kako iz iz drobnocvetnega lučnika narediti fungicid in gnojilo? Lučnik spada v rod Verbascum, ki obsega preko 250 vrst, med katerimi je najbolj znana Verbascum thapsus, drobnocvetni lučnik. Raste na odcednih, nevtralnih in rahlih tleh ob cestah, potokih, na gozdnih jasah, na vrtovih. Sveže rastline imajo neprijeten vonj, posušene pa spominjajo na med.
Je dvoletna rastlina, ki zraste od 50 do 150 cm. Cela je poraščena z dlakami, cvetovi pa so rumeni. V prvem letu oblikuje listno rozeto, v drugem pa cvetno steblo. Privablja opraševalce, saj cveti dolgo in obilno. Slabo medi, daje pa veliko cvetnega prahu.
Druge vrste imajo drugačne cvetove, ki so lahko večji, obarvani belo ali vijolično. Vse vrste lučnika pa se odlikujejo po vsebnosti mineralov, predvsem kalcija. So izjemno zdravilni.
Uporablja se v ljudski medicini
V ljudskem zdravilstvu jih uporabljajo za zdravljenje prebavnega trakta, dihalnih poti in hemoroidov.
Iz cvetov pripravimo preprost sirup za grlo. Vzamemo steklen kozarec in vanj položimo sveže cvetove, ki jih potresemo s sladkorjem. Pokrijemo z gazo in pustimo na sončnem mestu. Po dveh tednih se sladkor stopi in sirup je pripravljen za uporabo.
Čaj iz listov se uporablja kot diuretik in protivnetno sredstvo. Sveže nabrane liste polagamo na rane, saj prispevajo k celjenju.
Ščiti pred ožigom
Poleg zdravilnosti so svoje mesto našle tudi v kmetijstvu. Iz njih pripravimo zelo učinkovito sredstvo, ki varuje vrtnine pred pepelovko. Potrebovali boste 1 kg svežih nadzemnih delov mulleina, ki jih namočite v 3 litre vode in pustite naslednje tri do štiri dni. Dolžina potopitve je odvisna od temperature. Višja temperatura pomeni krajši čas potopitve. Nato precedite in razredčite še s 7 do 8 litri vode. Skupaj naj bi imeli od 10 do 11 litrov tekočine.
Krompir in druge zelenjavne kulture tretirajte po dežju, ko je površina listov suha od vlage.
Je odličen dodatek, vendar ne za vse kulture
Stročnice je ne prenesejo, prav tako je ne marajo korenovke, kitajsko zelje, križnice in čebula. Zelo dobro se obnese na paradižniku in kumarah, pa tudi papriki. Najpogosteje ga kombiniramo z drugimi rastlinskimi vrstami, na primer s koprivo ali govejim gnojem.
Plastično vedro do polovice napolnimo z rastlinsko vsebino, v začetnih razvojnih fazah naj bo več kopriv, dodamo vodo do 10 cm pod robom posode. Fermentacija poteka v naslednjih dveh tednih. Ko se vsebina preneha peniti, je tekočina pripravljena za uporabo. Odvisno od rastlin, ki ste jih kombinirali, je potrebno tekočino razredčiti z vodo, da preprečite poškodbe pridelka. V posodo za fermentacijo lahko dodate gabez, regrat in druga zelišča.
Prednost je v tem, da lahko na kakšnem delu vrta gojite murve, kot so koprive, gabez ali močvirski slez. Tako vam bo vedno na voljo.
[Vir: Agro klub]; Foto: Pixabay; Portal24