Bliža se prehod na zimski čas: Kako vpliva na nas in kako se pripraviti
V nedeljo, 27. oktobra, bomo ponovno prestavili uro za eno uro nazaj in tako prešli na zimski čas. Ta sprememba vpliva na naš bioritem in posledično na vsakodnevno počutje. Praksa premikanja ure sega v preteklo stoletje, ko je bilo prilagajanje časa način, kako bolje izkoristiti dnevno svetlobo in zmanjšati porabo energije. Zimski čas velja kot “pravi” oziroma standardni čas, medtem ko je premik na poletni čas prvotno omogočal daljše dneve poleti. Kljub temu je premikanje ure zaradi vpliva na zdravje in produktivnost posameznikov deležno vse večjih kritik.
Cilj prestavljanja ure je tako v teoriji energetski prihranek, vendar so številne raziskave pokazale, da je ta učinek zanemarljiv. Mnogo držav je zato že opustilo to prakso, medtem ko se v Evropski uniji razmišlja o odpravi premikanja ure, čeprav končne odločitve še ni.
Vpliv na telo in bioritem
Sprememba ure, četudi gre za eno samo uro, lahko povzroči občutne spremembe v bioritmu. Naš organizem deluje po načelu cirkadianega ritma, ki je notranji telesni “časomer”, usklajen s ciklom dneva in noči. Ko prestavimo uro, lahko to povzroči motnje spanja, slabšo koncentracijo in celo vpliva na razpoloženje.
Najbolj občutljivi na spremembo so otroci in starejši, vendar lahko tudi odrasli doživijo povečano utrujenost in razdražljivost. Sprememba časa je pogosto povezana tudi s povečanim tveganjem za nesreče, saj se telo nekaj dni prilagaja na nov ritem, kar zmanjša odzivnost in pozornost.
Kako se spopasti s spremembo?
Da bi prehod na zimski čas lažje prenesli, strokovnjaki priporočajo nekaj preprostih nasvetov. Najbolje je, da začnemo z manjšimi spremembami že nekaj dni pred prestavitvijo ure. Vsak dan lahko gremo spat in se zbudimo nekoliko prej, kar telesu omogoči postopno prilagoditev.
Poleg tega je pomembno, da vzdržujemo redno rutino spanja in poskrbimo za kakovosten počitek. To vključuje izogibanje elektroniki pred spanjem, sproščanje ter uživanje lažjih obrokov v večernih urah. Svež zrak in gibanje čez dan prav tako pripomoreta k boljši kvaliteti spanca.
Če opazite, da se težje prilagajate, je koristno povečati vnos vitaminov, zlasti vitamina D, saj se zimski čas sovpada tudi z manj sončnih dni. Poleg tega je pomembno, da se v popoldanskem času izognemo kofeinu, saj lahko dodatno oteži zaspati ob pravem času.
Ali bo premikanje ure ostalo?
Evropska komisija je pred leti sprožila razpravo o odpravi premikanja ure, saj številne študije kažejo na negativen vpliv na zdravje. Kljub razpravam pa države članice še niso dosegle soglasja, katero časovno razporeditev izbrati kot stalno – zimsko ali poletno.
Slovenija, kot članica EU, za zdaj še vedno upošteva trenutne smernice o premikanju ure, vendar je vprašanje odprave premikanja ure še vedno aktualno. Dokler se ne doseže dogovor, bomo še naprej vsako leto dvakrat prestavili uro, kar prinaša izzive za prilagoditev telesa.
Sprememba na zimski čas, ki prinaša krajše dneve, lahko vpliva na vsakodnevno počutje in energijo. Čeprav je prilagoditev lahko težavna, nam lahko pomagajo že majhne spremembe v rutini, kot je vzdrževanje rednega ritma spanja. Pomembno je, da prisluhnemo svojemu telesu in poskrbimo za ustrezno pripravo, saj lahko le tako zmanjšamo negativne učinke prehoda na zimski čas.
Portal24; Foto: Pixabay