Borell bo pozval k sankcijam zoper izraelska ministra
V prizadevanju za ohranitev svoje verodostojnosti na Bližnjem vzhodu bo najvišji diplomat Evropske unije, Josep Borrell, na srečanju zunanjih ministrov EU pozval k sankcijam proti izraelskima ministroma. Predlog bo obravnavan na srečanju 27 zunanjih ministrov EU v četrtek, kjer bo Borrell predstavil argumente za sankcije proti Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu. Oba ministra sta v preteklih mesecih s svojimi dejanji in izjavami povzročila val mednarodne obsodbe, zaradi česar EU razmišlja o uvedbi sankcij, navaja The Guardian.
Kontroverzne izjave in dejanja izraelskih ministrov
Itamar Ben-Gvir, izraelski minister za nacionalno varnost, je pred kratkim dvignil prah z obiskom mošeje al-Aksa, znane tudi kot Tempeljski grič, ki je sveto mesto tako za muslimane kot za Jude. Njegov obisk je bil deležen ostrih kritik, saj je v nasprotju s statusom quo, ki dovoljuje le muslimanom, da na tem mestu opravljajo molitve. Ben-Gvir je obisk utemeljil z lastno pravico do molitve, s čimer je dodatno zaostril napetosti v regiji.
Poleg tega je Ben-Gvir večkrat pozval k prekinitvi dobave goriva in humanitarne pomoči v Gazi, kar je ponovno izpostavil v začetku tega meseca. Smotrich, izraelski finančni minister, je prav tako šokiral mednarodno skupnost s svojo izjavo, da bi bilo morda “upravičeno in moralno” izstradati 2 milijona prebivalcev Gaze, da bi s tem izsilili izpustitev izraelskih talcev, ujetih v napadih Hamasa 7. oktobra.
EU in sankcije: razdeljenost znotraj bloka
Josep Borrell je kot odgovor na te izjave 11. avgusta na pmrežju X zapisal, da je treba resno razmisliti o sankcijah zoper izraelske ministre, saj so njihove izjave po njegovem mnenju “spodbujanje k vojnim zločinom”. Vendar pa predlog za sankcije ne bo uradno vložen, saj se zavedajo, da bosta Madžarska in Češka republika, ki sta tesni zaveznici izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, najverjetneje vložili veto na takšne načrte.
Kljub temu Borrell meni, da je nujno, da EU ohrani svojo verodostojnost na mednarodnem prizorišču, še posebej v luči obtožb o dvojnih standardih, ki so se pojavile zaradi razhajanj znotraj EU glede spopadov med Izraelom in Gazo. Za razliko od konflikta v Ukrajini, kjer je EU (razen Madžarske) pokazala enotnost, so stališča držav članic glede Bližnjega vzhoda pogosto razdeljena.
EU na preizkušnji glede svoje verodostojnosti
Razlike v stališčih znotraj EU so prišle na dan tudi v oktobru lani, ko so države članice glasovale različno glede resolucije Varnostnega sveta ZN, ki je pozivala k takojšnjemu humanitarnemu premirju v Gazi. Te razlike so EU postavile v nasprotje z mnogimi drugimi državami po svetu, kar je povzročilo obtožbe o dvojnem merilu, še posebej v primerjavi z močnim in enotnim obsojanjem ruske vojne proti Ukrajini.
Borrell je izrazil zaskrbljenost glede percepcije EU na globalni ravni, saj si unija prizadeva ohraniti svojo vlogo kot nepristranskega in verodostojnega akterja v mednarodnih konfliktih. Kljub notranjim razkolom je EU že uvedla sankcije proti nekaterim skrajnim izraelskim naseljencem in organizacijam, ki so bile vpletene v zlorabe človekovih pravic na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu. Sankcije proti Ben-Gvirju in Smotrichu bi bile še en korak v tej smeri, čeprav znotraj EU ostaja vprašanje, ali bo zanje mogoče doseči soglasje.
[Vir: The Guardian]; Portal24; Foto: Wikimedia/EU Parlament