Boštjan M. Turk: “Kadija tuži, kadija sudi.”
Boštjan M. Turk: Ivan Mrak je bil neprekosljiv dramatik. Napisal je ogromno knjig, izvedel je brezštevilno gledaliških uprizoritev. Publiki je v spominu dolgo časa ostala njegova predstava s pomenljivim imenom “Mrak”. Bila je to monodrama ali enodejanka, kot se manj učeno reče.
Režiral jo je sam Ivan Mrak. V njej je v enem dejanju nastopala zgolj ena oseba. Kdo je to bil, ni težko uganiti: Ivan Mrak. Osrednja tema pravzaprav tudi ni bila presenečenje: to je bil Ivan Mrak. A vloga Ivana Mraka v “Mraku” se s tem še ne izčrpa: v pripombah, v gledališkem jeziku jim rečemo didaskalije, stoji zapisano: “Frak za predstavo s hvaležnostjo dal na pósodo: Ivan Mrak.”
Žal umetniška usoda Ivana Mraka ni bila tako imenitna kot njegovo nepozabno delo. Večinoma je moral igrati na amaterskih odrih, ker so zlobni jeziki literarnih kritikov brez skrupulov trdili, da so njegove drame, predvsem pa njihove uprizoritve brez haska in soli. Razumel naj bi jih namreč zgolj eden: Ivan Mrak. To je velika krivica, ki do danes še ni bila popravljena.
Stranka, ki se zavzema zgolj za malega človeka
V Sloveniji smo jih sicer v zadnjih desetletjih popravili kar nekaj. Dobili smo na primer stranko, ki se zavzema zgolj za malega človeka in njegove “krivice”: reče se ji Levica. Še posebno če je mali človek eden od njih.
Tako je Matej Vatovec, vodja njene poslanske skupine v državnem zboru, na svojem twitterju zapisal: “Primer: osebi A in B imata: iste dohodke (recimo 1. dohodninski razred) in enako stanovanje. Oseba A ima nepremičnino v centru Pirana. Oseba B v Ljutomeru. Nepremičnina A je vredna 160.000 EUR, nepremičnina B pa 80.000 EUR. Je prav, da A plačuje več kot B?”
Razumljivo, da ni prav, da oseba A plačuje več kot B. Še posebno ker med osebe A sodi prav vodja poslanske skupine Levice v DZ, gospod Vatovec. Po vseh objektivnih merilih torej zelo načelen mož. Ob tem je še tipičen primer “malega človeka”, če o tem lahko sklepamo po tem, da je prav v zadnjih letih izvedel nekaj kombinacij glede nepremičnin. Bog je najprej sebi brado ustvaril. A to ni pomembno, šteje le, da se odpravljajo krivice malemu človeku.
Izbrisani
Enako je z izbrisanimi. Dobili bodo spomenik, v nekdanji tovarni koles. Gre za naravnost kolosalno odpravo krivic.
Cela država se bo namreč spominjala, kako mačehovska je bila pred tremi desetletji do “najboljših sinov naroda”, tistih, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z njeno samostojnostjo in lastno potjo v svet. V nacionalnem navdušenju – katerega objekt pa ni bila dežela pod Alpami, temveč tista ob Donavi, pa kaj potem! – so namreč računali na to, da bo Slobodan Milošević obnovil veliko Srbijo, pa bodo tudi oni, ki jih je usoda zatekla v Sloveniji, prišli na svoj (ali njen) račun.
Ko ni veliki vodja iz Požarevca obnovil ničesar – so pa za njegove potrebe obnovili eno od celic v zaporih haaškega sodišča za vojne zločine – so tako imenovani “izbrisani” za potrošek poterjali ne Beograd, temveč Ljubljano. Po znani maniri ekstremnih levičarjev se namreč niso oni prilagodili stvarnosti, to je dani situaciji, temveč so zahtevali, da se stvarnost prilagodi njim. In rodila se je zgodba o izbrisanih, ki bo sedaj dobila svoj spomenik.
Čisto po nepotrebnem, bi veljalo reči. Prvič, ker za to ni nobenega pravega razloga, in drugič, ker tak spomenik že obstaja, nekaj sto metrov od načrtovane lokacije. Na Trgu mladinskih delovnih brigad, med nekdanjim kinom Vič in vladno palačo na Gregorčičevi, se namreč pne prav enaka črka C, iz prav enakega kamna. Doda se ji le polovico strešice. Le da ta sipa vodo (je neke vrste fontana z vodnim curkom), ona za izbrisane pa bo bljuvala vse kaj imenitnejšega – za začetek ogenj in žveplo po tistih, ki je ne bodo po božje častili. Ker bo takih iz dneva v dan več – ljudi pač ne moreš v nedogled imeti za norčke – bo iz medijev kar naprej prihajalo, da se še naprej godijo velike krivice: da izbrisa ne izbriše še tako imeniten spomenik.
In res: tudi sicer ni nikogar… več na Požareport.
* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)
Foto: Zajem zaslona