Cepiva proti raku in boleznim srca bodo pripravljena do konca desetletja
Revolucionarna nova cepiva za vrsto bolezni, vključno z rakom, bi lahko rešila milijone življenj, pravijo znanstveniki. Ena izmed vodilnih farmacevtskih družb je prepričana, da bodo zdravila za raka, srčno-žilne in avtoimunske bolezni ter druga stanja pripravljena do leta 2030.
Tudi študije o teh cepivih so obetavne, nekateri raziskovalci pravijo, da je bil napredek, ki bi sicer trajal 15 let, po zaslugi uspeha cepiva proti covidu-19 narejen v 12 do 18 mesecih.
“Imeli bomo to cepivo in rešili bomo na sto tisoče, če ne milijone življenj”
Dr. Paul Burton, glavni zdravstveni delavec farmacevtskega podjetja Moderna, je dejal, da verjame, da bo njegovo podjetje lahko, v petih letih ponudilo takšno zdravljenje za “vse vrste bolezni”. Moderna je ustvarila uspešno cepivo proti koronavirusu in razvija cepiva proti raku, namenjena različnim vrstam tumorjev.
“Imeli bomo to cepivo in bo zelo učinkovito ter bo rešilo na stotine tisoče, če ne milijone življenj. Mislim, da bomo lahko ponudili prilagojena cepiva proti številnim različnim vrstam tumorjev,” je dejal Burton.
Dejal je tudi, da bi lahko več okužb dihal pokrili z enim samim odmerkom zaščitili ranljive ljudi pred Covidom, gripo in respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Terapije z mRNA bi bile medtem na voljo za redke bolezni, za katere trenutno ni zdravil. Terapije, ki temeljijo na mRNA, delujejo tako, da celice naučijo, kako narediti beljakovino, ki sproži imunski odziv telesa na bolezen.
Pospešeni napredek bi se lahko izgubil, če se raven naložb ne ohrani
“Mislim, da bomo imeli terapije, ki temeljijo na mRNA, za redke bolezni, ki jih prej ni bilo mogoče zdraviti, in mislim, da se bomo čez 10 let približali svetu, kjer lahko dejansko identificirate genetski vzrok bolezni in ga razmeroma preprosto popraviti s tehnologijo, ki temelji na mRNA,” pojasnjuje Burton.
Znanstveniki ob tem opozarjajo, da bo pospešen napredek zadnjih treh let zaman, če se visoka raven naložb ne bo ohranila.
Molekula mRNA daje celicam navodila za izdelavo beljakovin. Z vbrizgavanjem sintetične oblike lahko celice ustvarijo beljakovine, ki jih potrebuje naš imunski sistem. Cepivo proti raku na osnovi mRNA bi opozorilo imunski sistem na raka, ki že raste v pacientovem telesu, da bi ga lahko napadel in uničil, ne da bi uničil zdrave celice.
To vključuje identifikacijo beljakovinskih fragmentov na površini rakavih celic, ki niso prisotni na zdravih celicah in bodo najverjetneje sprožili imunski odziv, nato pa ustvarjanje kosov mRNA, ki bodo telesu dali navodila, kako jih proizvesti.
Impresivna tehnologija
Zdravniki najprej vzamejo biopsijo pacientovega tumorja in jo pošljejo v laboratorij, kjer sekvencirajo njegov genetski material, da prepoznajo mutacije, ki niso prisotne v zdravih celicah.
Algoritem strojnega učenja nato identificira, katere od teh mutacij so odgovorne za spodbujanje rasti raka. Sčasoma se tudi nauči, kateri deli nenormalnih beljakovin, kodiranih s temi mutacijami, najverjetneje sprožijo imunski odziv. Nato se proizvedejo mRNA za najbolj obetavne antigene in zapakirajo v prilagojeno cepivo.
“Mislim, da smo se v zadnjih mesecih naučili, da mRNA ni samo za nalezljive bolezni ali samo za covid. Uporablja se lahko za vse vrste bolezni. Maligne bolezni, nalezljive bolezni, srčno-žilne, avtoimunske in redke bolezni. Imamo študij na vseh teh področjih in vsa so zelo obetavna,” je Burton povedal za The Guardian.
“Pandemija je pospešila razvoj te tehnologije”
Moderna je januarja objavila rezultate pozne faze preskušanja svojega eksperimentalnega cepiva RSV mRNA. Rezultati kažejo, da je bilo cepivo, pri odraslih nad 60 let, 83,7-odstotno učinkovito pri preprečevanju vsaj dveh simptomov, kot sta kašelj in vročina. Na podlagi teh podatkov je Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) cepivu podelila oznako prebojne terapije. Slednje pomeni, da bo njegov regulatorni pregled pospešen.
Februarja je FDA Moderninemu personaliziranemu cepivu proti raku na podlagi nedavnih rezultatov pri bolnikih z melanomom kožnega raka, podelila enako oznako.
“Mislim, da je pandemija pospešila razvoj te tehnologije. Prav tako nam je omogočila povečanje proizvodnje, tako da smo izjemno dobri pri hitri izdelavi velikih količin cepiv,” je pojasnil Burton.
Kaj počne Pfizer?
Pfizer je prav tako začel s pozno fazo kliničnih preskušanj cepiva proti gripi, ki temelji na mRNA. Z BioNTechom sodeluje pri zdravljenju drugih nalezljivih bolezni, vključno s herpesom zoster.
“Učenje iz procesa razvoja cepiva proti covidu-19 je pospešilo naš celoten pristop k raziskavam in razvoju mRNA. V samo enem letu smo pridobili desetletje vredno znanje,” je dejal tiskovni predstavnik Pfizerja.
Koristi od pandemije so imele tudi druge tehnologije cepiv, vključno s cepivi naslednje generacije. Slednje so na osnovi beljakovin, kot je cepivo proti covidu, ki ga proizvaja ameriško biotehnološko podjetje Novavax. Cepivo pomaga imunskemu sistemu, da misli, da se srečuje z virusom, zato sproži močnejši odziv.
Dr. Filip Dubovsky, predsednik oddelka za raziskave in razvoj pri Novavaxu, pravi: “Prišlo je do velikega pospeška, ne samo tradicionalnih tehnologij cepiv, ampak tudi novih, ki prej niso bile licencirane. Seveda spada mRNA v to kategorijo, tako kot naša cepivo.”
Velik pospešek
Dr. Richard Hackett, izvršni direktor Koalicije za pripravljenost na epidemijo in inovacije (CEPI), pravi, da je bila največja znanstvena posledica pandemije skrajšanje razvojnih rokov za številne prej neodobrene platforme cepiv: “Stvari, ki bi jih morali rešiti v naslednjem desetletju ali celo 15 let, zgodile so se v letu ali letu in pol.”
Profesor Andrew Pollard, direktor skupine Oxford Vaccine Group in predsednik Skupnega odbora Združenega kraljestva za cepljenje in imunizacijo (JCVI), poudarja: “Nobenega dvoma ni, da je veliko več zanimanja za cepiva. Pravo vprašanje je, kaj se bo zgodilo potem.”
Z grožnjo širšega konflikta v Evropi obstaja tveganje, da bi se ta osredotočenost na cepiva izgubila. Pri slednjem pa bi zagon in tehnološka spoznanja, pridobljena med pandemijo ostala neizkoriščena.
Pollard na primer meni, da bi bila to napaka: “Pandemije so enaka grožnja, če ne celo večja, kot vojaška grožnja, ker vemo, da se bodo zagotovo zgodile. Vendar niti ne vlagamo zneska, ki je potrebna za gradnjo ene jedrske podmornice.”
Vir Foto: Pexels