COP16: Pomanjkanje financiranja ogroža cilje ohranjanja biotske raznovrstnosti
Vrh Združenih narodov COP16 o biotski raznovrstnosti je vstopil v drugi teden, države pa se soočajo z izzivi glede financiranja ključnih ciljev, zastavljenih v okviru Globalnega okvirja za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal. Medtem ko so nekatere države obljubile finančno podporo, se zagovorniki biotske raznovrstnosti pritožujejo, da so trenutne obljube daleč od potrebne vsote za zaščito narave do leta 2030, navaja Reuters.
Sedem držav in ena pokrajinska vlada je na začetku tega tedna obljubilo dodatnih 163 milijonov dolarjev za Globalni okvirni sklad za biotsko raznovrstnost, ki naj bi pripomogel k uresničevanju ciljev zaščite narave. Sklad je bil ustanovljen z namenom financiranja ciljev, določenih v letu 2022, ko so se države v Kunmingu in Montrealu zavezale k zaustavitvi izgube narave do leta 2030. Kljub dodatnim prispevkom sklad trenutno razpolaga le s približno 400 milijoni dolarjev, kar je še vedno daleč od potrebnih milijard, s katerimi bi lahko uspešno naslovili izzive na področju biotske raznovrstnosti.
Irene Wabiwa iz organizacije Greenpeace je izrazila zaskrbljenost nad pomanjkanjem zadostnih sredstev: “To je zelo malo. Govorimo o milijonih, ki so bili obljubljeni, vendar pričakujemo milijarde.” Dodala je, da se glede na trenutne stopnje izgube biotske raznovrstnosti zdi, da se ukrepi izvajajo prepočasi, kar ogroža prihodnost narave.
Izumiranje vrst in nujnost ukrepanja
Strokovnjaki opozarjajo, da narava propada hitreje kot kdaj koli prej. Približno 38 odstotkov drevesnih vrst, kar zajema 16.425 različnih vrst po svetu, se sooča z izumrtjem zaradi dejavnosti, kot so sečnja, kmetijstvo in gradnja infrastrukture, poroča Reuters. Mednarodna zveza za varstvo narave in naravnih virov (IUCN) opozarja, da je nujno ukrepati, če želimo preprečiti izumrtje teh vrst. Direktorica IUCN Grethel Aguilar je na novinarski konferenci v Caliju poudarila, da je potrebno odločno ukrepanje: “Če res želimo ohraniti te drevesne vrste pri življenju, moramo nujno ukrepati.”
COP16 v kolumbijskem mestu Cali se ukvarja z izvajanjem 23 ciljev Globalnega okvirja za biotsko raznovrstnost. Eden izmed ključnih ciljev je t. i. “30 krat 30”, kar pomeni, da bi morale države do leta 2030 nameniti 30 odstotkov svojega kopenskega in morskega ozemlja za ohranjanje narave. Vendar je bil do sedaj pod zaščito le 17,6 odstotka svetovnega kopenskega območja, medtem ko je pri morskih in obalnih območjih ta številka še nižja – le 8,4 odstotka, navaja Reuters.
Pomembnost financiranja in vključevanje domorodnih skupin
Na vrhu COP16 potekajo tudi razprave o financiranju in vključevanju domorodnih skupin v proces odločanja. Vodja Programa ZN za okolje (UNEP) Inger Andersen je poudarila, da morajo države doseči 30-odstotni cilj ohranjanja, vendar je ob tem pozvala, da se zaščiti tudi tista območja, ki imajo visoko naravno vrednost, namesto da bi bila prioriteta le puščavska območja z manj divjimi živalmi in ljudmi.
Znotraj vrha potekajo pogovori o tem, kako zagotoviti stalno prisotnost domorodnih skupin v procesu odločanja o biotski raznovrstnosti, kar bi pripomoglo k bolj vključujočim odločitvam. David Ainsworth, predstavnik sekretariata COP16, je dejal, da kljub intenzivnim razpravam in ambicioznemu dnevnemu redu primanjkuje zaupanja med državami, kar otežuje hitro doseganje dogovorov. Pogajalci si prizadevajo, da bi do petka, ko se vrh zaključuje, dosegli napredek na področju financiranja, genske raznovrstnosti in ohranjanja naravnih virov.
Portal24; Foto: Pexels/Sinkham