COP28: Podnebna pravičnost, pravična zastopanost in financiranje ranljivih skupnosti
Na COP28 bodo udeleženci obravnavali ključna vprašanja izgube in škode, pravične zastopanosti, pravičnosti in konkretnih ukrepov. Številni svetovni voditelji, med njimi papež in kralj Karel III, se bodo pridružili tisočim aktivistom, voditeljem skupnosti ter predstavnikom neprofitnih in nevladnih organizacij. Pričakuje se, da bo to najbolj vključujoča konferenca ZN o podnebnih spremembah doslej, ki bo zagotovila platformo za pomembne razprave o najbolj perečih svetovnih izzivih.
Ključni poudarek konference COP28 v Dubaju bo na podnebni pravičnosti, pravični zastopanosti in financiranju ranljivih skupnosti. Ob vse večji zaskrbljenosti glede vpliva fosilnih goriv je opredelitev in doseganje uspeha na konferenci COP28 postala tema razprav.
Joseph Itongwa, regionalni koordinator organizacije REPALEAC, poudarja pričakovanja avtohtonih ljudstev. Predstavlja mrežo za avtohtona ljudstva in lokalne skupnosti. Ta mreža upravlja gozdne ekosisteme v Srednji Afriki. Pozivajo k prednostnemu obravnavanju njihovih pravic, zaščiti njihovih tradicionalnih ozemelj in uskladitvi podnebnih skladov z zavezami iz Glasgowske zaveze. Ta zaveza, ki bo sprejeta na konferenci COP26 v Glasgowu leta 2021, poudarja odgovornost razvitih držav, da s podnebnimi sredstvi podprejo države v razvoju. Itongwa poudarja, da je treba te zaveze nujno uresničiti na COP28, zlasti za avtohtone skupnosti v Demokratični republiki Kongo.
Poziva k priznanju in ovrednotenju tradicionalnega znanja avtohtonih ljudstev, zaščiti njihovih ozemelj in podpori avtohtonih ljudstev kot skrbnikov okolja. Itongwa poudarja ključno vlogo domorodnih žensk pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, zlasti v porečju Konga. Zavzema se za neposredno financiranje njihovih prizadevanj v Srednji Afriki. Ta podpora je bistvena za njihova prizadevanja pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Itongwa poudarja, da je treba v razpravah na konferenci COP28 zagotoviti raznoliko udeležbo avtohtonih prebivalcev. Njihovi glasovi so ključni za učinkovit boj proti podnebnim spremembam. Ta vključenost pomaga pri ohranjanju zdravja planeta.
Mlajše generacije
Emma Heiling, ustanoviteljica in izvršna direktorica ClimaTalk, vodi to mladinsko neprofitno organizacijo. Njen cilj je pojasniti podnebno politiko. Osredotoča se na vključevanje mlajše generacije. Ko se pripravljajo na konferenco COP28 v Dubaju, je njihov cilj povečati udeležbo mladih v svetovnih razpravah o podnebju.
Heiling poudarja, da je za uspeh konference COP28 nujno, da ne vpliva lobiranje podjetij. Nanj ne smejo vplivati finančna sredstva ali politična kratkovidnost. Namesto tega mora temeljiti na spoznanjih znanstvenikov, mladih in regij, na katere vpliva podnebje.
Poudarja, da je treba nujno obravnavati medgeneracijsko in podnebno pravičnost, ter poziva glavne povzročitelje podnebne krize, naj na konferenci ZN o podnebnih spremembah vodijo sistemske spremembe. Aktivacija sklada za izgube in škodo je prednostna naloga. Posodobitev nacionalnih zavez za podnebne spremembe zaradi uskladitve s Pariškim sporazumom je bistvenega pomena. Med prednostne naloge spadajo tudi preoblikovanje prehranskega in energetskega sektorja, spodbujanje dezinvestiranja fosilnih goriv in omogočanje vključevanja mladih v sprejemanje odločitev.
Glede na to bo skupina desetih mladih s Karibov, nekateri kot edini predstavniki s svojih otokov, na konferenci COP28 izrazila zaskrbljenost svojih skupnosti. Ta prisotnost je ključnega pomena, zlasti za države in ozemlja globalnega juga ter druga ranljiva območja, ki nosijo največje breme podnebnih sprememb.
Riddhi Samtani, predstavnica Karibske akademije za podnebno pravičnost, poudarja nujnost. Sklad za izgube in škodo mora začeti delovati, zlasti za območja, ki niso suverena. Ta območja, vključno z njenim Sint Maartenom, trenutno nimajo dostopa do tega ključnega vira. Poudarja, da je treba pregledati merila in mehanizme za dodeljevanje sredstev iz sklada.
Glede na to bo skupina desetih mladih s Karibov, nekateri kot edini predstavniki s svojih otokov, na konferenci COP28 izrazila zaskrbljenost svojih skupnosti. Ta prisotnost je ključnega pomena, zlasti za države in ozemlja globalnega juga ter druga ranljiva območja, ki nosijo največje breme podnebnih sprememb.
Sklad za izgube in škodo
Riddhi Samtani, predstavnica Karibske akademije za podnebno pravičnost na Sint Maartnu, poudarja, da je to nujno potrebno. Sklad za izgube in škodo mora začeti delovati takoj. To je ključnega pomena za nesamostojna območja, kot je njeno, ki nimajo dostopa do tega bistvenega vira. Poudarja, da je treba pregledati merila in mehanizme dodeljevanja sredstev sklada.
V začetku tega meseca so v Abu Dabiju potekali pogovori pred konferenco. Dogovorjen je bil načrt za sklad za izgube in škodo. Ta bo uradno sprejet na konferenci COP28. Ta dogodek predstavlja pomemben mejnik za tiste, ki že dolgo čakajo na to finančno podporo. Vendar je njegov končni uspeh negotov, saj države svetovnega severa in juga še vedno usklajujejo podrobnosti.
Samtani poudarja bistvo uspeha COP28. Ta presega zgolj pisne sporazume. Potrebni so oprijemljivi ukrepi, ki bodo zagotovili trajnostno, pravično in na podnebje odporno prihodnost.
Kerese Elliot s Svetega Krištofa in Nevisa poudarja, da bodo udeleženci resnično uspešne konference po vrnitvi domov aktivno izvajali strategije, o katerih so razpravljali, saj je pravi izziv šele po konferenci COP28. Svetovni voditelji sprejemajo politike za nacionalne in globalne podnebne interese. Nevladne organizacije določajo realistične cilje na področju podnebnih sprememb. Oba ukrepa sta ključnega pomena za podnebno agendo.
Yemi Knight s Karibske akademije za voditelje na področju podnebne pravičnosti na Barbadosu poudarja, da želeni rezultat presega zgolj prilagajanje politik. Predstavlja temeljni premik k svetu, ki mu vladata pravičnost in sočutje.
Pojavila so se vprašanja o morebitnem uspehu konference COP28. Kritiki, med njimi Sage Lenier, mlada ameriška aktivistka in podnebna pedagoginja, ki se je udeležila konference v Dubaju, so skeptični. Lenier dvomi o učinkovitosti konference, saj se sklicuje na velik vpliv industrije fosilnih goriv. Trdi, da bi bilo treba to industrijo izključiti iz procesa, in poudarja, da države potrebujejo zavezujoče zaveze.
Fosilna goriva
Vloga industrije fosilnih goriv v procesu COP je bila vedno sporna. Podnebni borci so še posebej kritični do imenovanja Sultana Al-Jaberja. Al-Jaber, vodja nacionalne naftne družbe ZAE, ki vodi razprave, naj bi bil “onkraj satire”. Predsedstvo COP28 se temu brani z zagovarjanjem celostnega pristopa, ki vključuje podjetja za fosilna goriva.
Le nekaj dni pred pogovori na vrhu o podnebnih spremembah se je pojavila polemika o morebitnem vplivu fosilnih goriv. Neodvisni novinarji Centra za podnebno poročanje so na podlagi dokumentov, ki jih je videl BBC, razkrili načrte Združenih arabskih emiratov, gostitelja vrha, da se bodo s 15 državami pogajali o sporazumih o nafti in plinu.
Kaisa Kosonen, koordinatorka mednarodne politike organizacije Greenpeace, je te obtožbe obsodila kot “popolnoma nesprejemljive in pravi škandal” ter poudarila, da bi moralo vodstvo vrha nepristransko spodbujati podnebne rešitve, ne pa sodelovati pri poslih, ki krizo še zaostrujejo. To navzkrižje interesov je skrbelo mnoge, zlasti po tem, ko je bil na ključno mesto v vrhu imenovan direktor naftnega podjetja. Amnesty International je Al Jaberja pozvala, naj odstopi s položaja v ADNOC in tako uspešno vodi vrh.
Kosonen je poudaril potrebo po odločnih ukrepih za povrnitev verodostojnosti vrha. To vključuje oblikovanje svetovnega sporazuma za pravično in znanstveno postopno opuščanje vseh fosilnih goriv ter odgovornost onesnaževalcev za škodo, ki so jo povzročili skupnostim.