Daljšega obdobja miru je konec, začenja se čas vojn
Lani je v različnih vojnih spopadih po svetu umrlo več kot dvesto tisoč ljudi. To je najvišje letno število žrtev v več kot treh desetletjih, natančneje od leta 1988. Glede na nadaljevanje vojne v Ukrajini, največje število vojn v Afriki od konca prejšnjega stoletja in začetka vojne med Hamasom in Izraelom, letos ne bo veliko bolje.
Podatki so šokantni in kažejo, da je dolgega obdobja relativnega miru v svetu konec. Pravzaprav že več kot desetletje živimo v obdobju vse večjega števila konfliktov po svetu in vedno večjega števila ubitih ljudi v teh konfliktih.
Podatki se med organizacijami, ki zbirajo podatke o smrtnih žrtvah v vojnih spopadih po svetu razlikujejo. Zaradi različnih metod zbiranja podatkov in na splošno zaradi težavnega štetja na konfliktnih območjih. Vsi podatki pa kažejo, da je svet v zadnjih desetih letih postal bolj nevaren kot je bil med letoma 1990 in 2011.
Obdobja relativnega svetovnega miru je konec
Dve svetovni vojni v prejšnjem stoletju sta bili kratkoročno eno najbolj krvavih obdobij v človeški zgodovini. A obdobje hladne vojne ni bilo tako “hladno”. V času njenega trajanja je namreč po vsem svetu prišlo do ti. proxy vojne.
Gre za spopade, skozi katere sta se posredno spopadli dve svetovni sili, ZDA in ZSSR. Neposredna vojna bi pomenila medsebojno uničenje. Obe sili imata namreč ogromen arzenal atomskega orožja, zato je globalno rivalstvo potekalo prek manjših držav.
Od konca druge svetovne vojne so bili trije izraziti vrhovi letnega števila smrti zaradi vojnih spopadov: korejska vojna (zgodnja 1950-a), vietnamska vojna (okoli leta 1970), iransko-iraška vojna in afganistanska vojna (1980). Razen iransko-iraške vojne so bili vsi ti konflikti posredne (proxy) vojne med ZDA in ZSSR/Kitajsko.
Cena človeških življenj je bila ogromna. V 50. letih je bilo v vojnih spopadih po svetu izgubljenih 15,5 milijona življenj, v 60. letih 15 milijonov, v 70. letih 20,8 milijona, v 80. letih 21,7 milijona. Nato ZSSR razpade, presenetljivo mirno (čeprav so zaradi razpada nastale nove manjše vojne), ZDA pa ostanejo edina velika sila in neformalni “svetovni policist”.
Vojne se sicer niso popolnoma ustavile, vendar se je njihova intenzivnost drastično zmanjšala. V primerjavi s prejšnjimi desetletji so bila devetdeseta leta prejšnjega stoletja obdobje svetovnega miru, v vojnih spopadih je umrlo manj kot pol milijona ljudi.
Obdobje od 1990 do 2011 je bilo najbolj mirno v zgodovini
Čeprav ne gre zanemariti dejstva, da je bila druga polovica 20. stoletja polna vojn, je bilo to stoletje daleč najmirnejše v zgodovini človeštva. Če upoštevamo, da je bilo takrat na Zemlji veliko več ljudi kot prej in je bilo že zaradi tega skupno število mrtvih večje, je bila možnost, da človek umre v vojaškem spopadu, veliko manjša kot kadarkoli prej.
Dominantna svetovna sila v tem obdobju so bile ZDA, zato se obdobje od konca druge svetovne vojne še danes imenuje Pax Americana po vzoru Pax Romana in Pax Britannica. Zadnje desetletje 20. stoletja in prvo desetletje 21. stoletja je bilo vrhunec Pax Americana, s povprečno smrtjo zaradi vojnih spopadov med 0,3 in 1,3 ljudi na 100.000 ljudi.
Za primerjavo, umrljivost na 100.000 ljudi je bila v 80. letih med 1,04 in 5,84, v 70. letih med 1,74 in 10,05, v 60. letih med 2,72 in 7,5, v 50. letih med 1,23 in 23,5. In tudi v teh desetletjih je bila manjša kot v prejšnjih zgodovinskih obdobjih.
Ljudje si seveda bolje zapomnimo vojne, ki so se zgodile v novejši zgodovini, in pozabljamo, kako uničujoče so bile vojne iz preteklosti ter kako pogoste so bile. Podatke je treba umestiti tudi v kontekst celotnega prebivalstva v določenem zgodovinskem obdobju, da bi dobili realno sliko o obsegu vojn v določenem obdobju.
Število ubitih v vojnih spopadih se je močno povečalo
Po vsem sodeč je obdobje Pax Americana mimo in to že več kot desetletje. Leto 2011 je bilo zadnje v najdaljšem obdobju relativnega svetovnega miru v zgodovini, od takrat pa število vojn in število mrtvih v vojnih spopadih narašča.
Za to rast je zaslužna predvsem regija Bližnjega vzhoda, torej državljanska vojna v Siriji. Število vojn v Afriki je do leta 2010 upadalo, nato pa se je leta 2020 postopoma povečalo na 30. Trenutno je na celini 35 različnih konfliktov, največ v zgodovini. Leta 2022 je v njih umrlo 125 tisoč ljudi.
Ruska invazija na Ukrajino je prispevala k skokovitemu povečanju števila ubitih v vojni. Po novicah, ki prihajajo iz Izraela, se bo glede na val nasilnih prevzemov oblasti v afriških državah (Niger, Sudan) in naraščanje napetosti marsikje po svetu, verjetno nadaljeval tudi trend naraščanja smrti v vojnih spopadih.
Od leta 1990 do 1999 je v vojnih spopadih, v katere je bila vpletena vsaj ena država, letno po vsem svetu umrlo med 28.529 (1996) in 80.780 ljudi. Med letoma 2000 in 2009 to število še pada in se giblje med 12.330 (2005) in 34.787 (2009). Do leta 2014 je število umrlih naraslo na več kot 100 tisoč. Od leta 2018 do 2020 se je to število stabiliziralo med 52 in 55 tisoč, nato pa narašča. Leta 2022 je bilo v svetu v vojnih spopadih, v katere je bila vsaj na eni strani vpletena država, zabeleženih več kot 200 tisoč mrtvih, največ po letu 1988.
Svet je poln žarišč, kjer bi se lahko začela nova vojna
Na svetu je veliko območij, kjer bi se lahko nenadoma pojavili novi konflikti, podobno kot trenutno v Izraelu. Večji vojni zaradi Gorskega Karabaha se je sicer izognila hitra kapitulacija Armencev, vendar je celoten Kavkaz nestabilno območje, kjer lahko kadar koli izbruhne vojna.
Samo znotraj Gruzije sta dve provinci (Abhazija in Južna Osetija), ki bi ju gruzijska vojska napadla, če jima Rusija ne bi zagotovila “neodvisnosti”. Območje Kavkaza v Rusiji je polno muslimanskih narodov, ki si prizadevajo za odcepitev.
Državljanska vojna v Jemnu, zaradi katere se vojskujeta Savdska Arabija in Iran, traja že od leta 2014. Trenutno potekajo pogajanja za mir, a se lahko konflikt kadarkoli vrne. V Afriki je število konfliktov največje v zgodovini. Trenutno je tam kar 35 vojn in ni pričakovati, da bi se razmere umirile.
Haiti kot država praktično ne obstaja, vendar dele države obvladujejo različne tolpe. Politični položaj v Pakistanu je tako kaotičen, da se vedno glasneje govori o možnosti državljanske vojne. Libija ne deluje kot enotna država, številne frakcije in plemena nadzorujejo dele ozemlja in de facto delujejo neodvisno.
Napetosti v Južnokitajskem morju in okoli Tajvana lahko kadarkoli prerastejo v vojno. Rečemo lahko, da tudi Evropa ni imuna na vojno, ne samo zaradi ruske invazije na Ukrajino, temveč tudi zaradi stalnih napetosti na Kosovu.
Nastanek multipolarnega sveta napoveduje obdobje nestabilnosti
Večina držav po svetu povečuje izdatke za obrambo, podjetja, ki proizvajajo orožje, vlagajo v širitev proizvodnje. “Skupna svetovna vojaška poraba se je leta 2022 realno povečala za 3,7 odstotka (prilagojeno inflaciji cen) in dosegla novo najvišjo vrednost tj. 2240 milijard dolarjev. Vojaška poraba v Evropi je zabeležila največje medletno povečanje v najmanj 30 letih,” je konec aprila objavil Stockholm International Peace Research Institute.
Nemčija in Japonska, ki do nedavnega nista bili naklonjeni povečanju izdatkov za obrambo, sta napovedali temeljito prenovo svojih vojska. Poljska namerava za obrambo porabiti več kot 4 odstotke BDP, kar je veliko več od 2 odstotkov, kolikor zahteva Nato.
Dolgotrajnega miru je konec, Pax Americana je v zatonu in unipolarni svet, ki ga obvladuje kolektivni Zahod, bo postopoma nadomestil multipolarni svet. Ne glede na to, ali se vam zdi to dobra ali slaba stvar, dejstvo je, da so takšna obdobja v zgodovini zaznamovana z večjo stopnjo vojne in nasilja.
Seveda obstaja možnost, da gre za kratkoročno povečanje vojnih spopadov in geopolitične nestabilnosti. Trend je jasen. Ali bo prekinjen, bomo pa še videli.
Za IndexHr: Branimir Perković
Foto: Freepik