Delodajalci ostro kritizirajo sprejem zakona o delovnih razmerjih
Sprejetje Zakona o delovnih razmerjih v Državnem zboru je dvignilo veliko prahu med predstavniki delodajalcev. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je ostro kritizirala vladno koalicijo. Nahtigal je vlado obtožila, da ne ceni socialnega dialoga. Dodala je, da je zakon sprejela enostransko, brez konstruktivnih pogajanj s sindikati in delodajalci.
“Dejstvo je, da vlada in sindikati glede predlogov delodajalcev sploh niso želeli govoriti,” je poudarila Nahtigal. Dejala je, da je to čemur smo priča zgolj retorična gesta, ki ne upošteva potreb vseh deležnikov na trgu dela. Izrazila je tudi zaskrbljenost glede načina, kako so bile spremembe zakona sprejete brez soglasja delodajalske strani.
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS-ja, je dodal svoj glas kritikam, poudaril pa je, da delodajalci nikakor ne nasprotujejo izboljšanju delovnih razmerij. “Na GZS ostro zavračamo enostranska namigovanja v javnosti, da naj bi delodajalci nasprotovali noveli Zakona o delovnih razmerjih, ker bi želeli zaposlenim kratiti pravice,” je dejal Gorenšček. “Delodajalci nasprotujemo predvsem načinu, kako so bile spremembe zakona sprejete, nekatere enostransko in brez soglasja delodajalske strani.”
Delodajalci so konstruktivni sogovorec
Gorenšček je tudi poudaril, da so bili delodajalci konstruktivni sogovorec na pogajanjih glede sprememb zakona, kjer so se strinjali s spremembami 13 členov in dveh do treh zavez iz koalicijske pogodbe. Le tistim členom, glede katerih se socialni partnerji niso predhodno uskladili, so nasprotovali. Zato so poslancem Državnega zbora posredovali predlog, da ne sprejmejo odločitve glede neusklajenega teksta predloga zakona.
Poleg tega so pri GZS-ju opozorili, da vlada ni sprejela nobenega od številnih predlogov, ki so jih delodajalci predstavili med pogajanji. Kot primer je bila omenjena izplačila regresa, kjer pa so mediji napačno interpretirali izjavo Gorenščka. Ta je izrazil obžalovanje, da niso uspeli doseči soglasja o možnosti izplačila dodatnega dela regresa v drugi polovici leta, kar bi bilo davčno ugodnejše tako za delavce kot delodajalce, vendar s tem predlogom niso soglašali niti sindikati niti vlada.
Sprejetje Zakona o delovnih razmerjih brez podpore delodajalcev in brez zadostnega socialnega dialoga lahko v prihodnosti povzroči napetosti na trgu dela ter negativno vpliva na odnose med delavci in delodajalci. Predstavniki GZS-ja pozivajo k večji vključenosti vseh interesnih skupin pri oblikovanju zakonodaje, ki neposredno vpliva na delovne razmere v državi.
Foto: STA