DS izglasoval odložilni veto na novelo zakona o tujih in zakonu o delovnih razmerjih
Državni svet (DS) je danes sprejel pomembno odločitev glede dveh ključnih zakonodajnih sprememb. S 17 glasovi za in petimi proti je bil izglasovan odložilni veto na novelo zakona o tujcih, ki uvaja novo preživetveno oceno znanja slovenskega jezika, nadomestilo pa naj bi dosedanjo raven A1. Hkrati je s 15 glasovi za in desetimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o delovnih razmerjih.
Prvopodpisani pod predlog za odložilni veto iz skupine predstavnikov lokalnih interesov, Andrej Poglajen, je poudaril, da kriteriji znanja slovenskega jezika omogočajo boljšo integracijo tujcev v lokalno okolje. Slovenski jezik je po njegovem mnenju osnovna sestavina kulture in nacionalne identitete države. Poglajen je opozoril, da je standard znanja jezika že bil znižan na raven A1 v aprilskih dopolnitvah zakona o tujih.
Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle je pojasnila, da je prejšnja vlada že uvedla zahtevano znanje jezika na ravni A2 enotnega evropskega jezikovnega okvira za družinske člane tujcev. Vendar ta pogoj ni bil implementiran v dveh letih. Zato je aktualna vlada s predlagano novostjo najprej znižala zahtevano raven znanja na A1, nato pa uvedla tudi ti preživetveno raven, ki je vsebinsko enaka ravni A1, kot tudi več izvajalcev tečajev in izpitov.
Državna svetnica Branka Kalenić Ramšak je izpostavila, da preživetvena raven ne določa jasnega ocenjevalnega okvira, kar postavlja učitelje izvajalcev izpitov v težaven položaj. Zaradi tega je podprla odložilni veto, saj meni, da je potrebno bolj jasno opredeliti postopek izpraševanja.
Veto na novelo zakona o delovnih razmerjih
Poleg tega je DS še izglasoval veto na novelo zakona o delovnih razmerjih na predlog interesne skupine delodajalcev. Ti so opozorili na postopek priprave in sprejemanja sprememb zakona, ki po njihovem mnenju ni bil izveden v skladu s pravili poteka socialnega dialoga. Mitja Gorenšček, član te skupine in glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog, je izpostavil tudi pomisleke glede nekaterih zakonskih določb, ki bi lahko bile v nasprotju z ustavo.
Predsednik DS-ja Marko Lotrič je pojasnil, da delodajalci ne nasprotujejo priznanju pravic delavcem, ampak nasprotujejo načinu sprejemanja zakonodaje, ki po njihovem mnenju ni bil ustrezno premišljen. Poudaril je, da je nova zakonodaja le ena od številnih obremenitev za delodajalce.
Branimir Štrukelj, predstavnik delojemalcev in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je delodajalcem očital zavračanje socialnega dialoga. Izpostavil je tudi potrebo po dodatni zaščiti sindikalnih zaupnikov, da bi učinkovito zastopali zaposlene pri uveljavljanju njihovih pravic.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija pa je zavrnil očitke, da so jih pozabili na delodajalsko stran. Pojasnil je, da nova zakonodaja izhaja iz evropskih direktiv in da je že bila sprejeta z večino. Poudaril je tudi, da Slovenija mora čim prej izpolniti zahteve evropskih direktiv, da se izogne kazni Evropske komisije.
Novela zakona o delovnih razmerjih prinaša pomembne spremembe za delavce, med drugimi pravicami do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana in zahtevanje drugačne oblike zaposlitve. Prav tako ščiti sindikalne zaupnike in žrtve nasilja v družini s pravico do plačanega dopusta.
Socialni partnerji bodo v drugem krogu pogajanj uskladili preostale rešitve v zakonu, ki takrat niso bile vključene. Delodajalci in sindikati bodo povabljeni k pogajanjem z dodatnimi predlogi. Ali bodo delodajalci sodelovali v drugem krogu pogajanj še ni jasno.
Foto: STA