Dušana Šinigoja bodo pokopali z vojaškimi častmi
Vlada je na seji sklenila, da bodo Dušana Šinigoja, slovenskega ekonomista in politika ter zadnjega predsednika izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije, pokopali z vojaškimi častmi. Pobudo za takšen pokop je podal Marjan Šiftar, skupaj z drugimi člani izvršnega sveta iz obdobja 1984–1990, kar izhaja iz sporočila po seji vlade.
Šinigoj je funkcijo predsednika izvršnega sveta opravljal med letoma 1984 in 1990. “Kot predsednik IS SRS in pri opravljanju številnih drugih odgovornih funkcij v političnem in javnem življenju je prispeval neizbrisen pečat k blaginji Slovenije. Pod njegovim vodstvom je IS SRS v okviru svojih pristojnosti aktivno soustvarjal temelje za demokratični in miren prehod v novo poglavje slovenske zgodovine, za osamosvajanje in osamosvojitev Slovenije,” so poudarili v sporočilu vlade.
Pogreb bo organiziran v skladu s Pravili službe v Slovenski vojski, ki med drugim opredeljujejo pokop z vojaškimi častmi. Dušan Šinigoj je preminil v nedeljo zvečer v 91. letu starosti, pogreb pa bo potekal v petek popoldne v Novi Gorici.
Dušan Šinigoj: Od ekonomista do zadnjega predsednika izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije
Dušan Šinigoj, rojen leta 1933 v Dornberku pri Novi Gorici, je bil slovenski ekonomist in politik, ki je ključno vplival na zgodovinski razvoj Slovenije v obdobju pred njeno osamosvojitvijo. Po diplomi na ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 1959 je začel svojo kariero kot profesor na ekonomski srednji šoli v Ajdovščini, kasneje pa je predaval na Šolskem centru za blagovni promet v Novi Gorici, kjer je kmalu napredoval na mesto ravnatelja.
Šinigojeva politična pot se je začela leta 1969, ko je postal sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov Slovenije (ZKS) v Novi Gorici. Njegovo delo v stranki ga je pripeljalo v Ljubljano, kjer je leta 1973 postal član izvršnega odbora republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL). Pet let kasneje je bil izvoljen za podpredsednika izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, kar je bila ena najvišjih funkcij v državi.
Vztrajen in odločen voditelj
Leta 1984 je Šinigoj prevzel vodenje izvršnega sveta, ko je nasledil Janeza Zemljariča, ki je postal podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade. Pod njegovim vodstvom se je Slovenija soočala z vedno težjimi gospodarskimi in političnimi izzivi, zlasti v luči zaostrenih gospodarskih razmer v osemdesetih letih. Kljub dvomom nekaterih vplivnih gospodarskih osebnosti glede njegove usposobljenosti, se je Šinigoj dokazal kot vztrajen in odločen voditelj, čeprav njegovi odnosi z nekaterimi, kot je bil Jože Slokar, niso bili najboljši.
Eden od ključnih trenutkov njegovega mandata je bilo soočenje s stavko strojevodij decembra 1988, kjer se je Šinigoj neposredno pogajal s stavkajočimi, kar je povzročilo napetosti znotraj političnega in gospodarskega vodstva.
Ko je Srbija leta 1989 sprožila gospodarsko vojno proti Sloveniji, je Šinigojeva vlada naletela na nepremostljive težave, ki so še dodatno zaostrile že tako težke razmere. Po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je Šinigoj predal vodenje vlade Lojzetu Peterletu, s čimer se je zaključilo njegovo politično obdobje v izvršnem svetu.
Po koncu politične kariere je Dušan Šinigoj do leta 1993 opravljal funkcijo direktorja Komercialne banke Nova Gorica, kjer je nadaljeval svoje delo v gospodarstvu.
[Vir: MMC RTV SLO/Demokracija]; Portal24; Foto: Bor Slana / STA