Dvojna merila davčne politike v Sloveniji: Primer Ruske dače
V Sloveniji se vse bolj očitno kaže razslojevanje med prvo- in drugorazrednimi državljani, kar se zrcali tudi v davčni politiki. Po ocenah Geodetskega urada Republike Slovenije (GURS) naj bi milijonarska zakonca Nataša Pirc-Musar, slovenska predsednica, in njen mož Aleš Musar za svojo prestižno Rusko dačo plačevala manj davka kot povprečna mlada družina v blokovskem stanovanju, navaja Nova24Tv.
Nedavne izjave predsednice Pirc-Musar o potrebi po manjši lastnini in boljši kakovosti življenja, izrečene za RTV Slovenija, so v luči njenega lastništva Ruske dače vredne posebne pozornosti. Te izjave odsevajo kampanjo Svetovnega ekonomskega foruma, ki jo vodi Klaus Schwab, s sloganom “Ne boste imeli ničesar in boste srečni”. Ironično je, da prav milijonarka predava o manjšem posedovanju dobrin.
Ruska dača, ki je bila obnovljena z davkoplačevalskim denarjem, je bila ocenjena na zgolj 142.808 evrov, kar je skoraj enako vrednosti iz časa, ko je bila še podrtija. Aleš Musar je dačo kupil leta 2016 in jo obnovil tudi z državnimi subvencijami, kar bi moralo njeno vrednost vsaj podvojiti, opozarja uporabnik družbenih omrežij, Marko Kovač.
Ta nizka ocena vrednosti Ruske dače postavlja vprašanje o dvojnih merilih in standardih v Sloveniji. Zdi se, da lahko prvorazredne politične in družbene elite uživajo privilegije, nedostopne povprečnemu državljanu. Ta problematika postane še bolj pereča ob upoštevanju napovedanega davka na nepremičnine, ki bo uveden leta 2025, saj bo povprečna mlada družina v Ljubljani za 40-kvadratno stanovanje plačevala več davka kot bogati zakonski par Musar.
Takšna situacija odpira številna vprašanja o pravičnosti in transparentnosti slovenske davčne politike.
vir; Foto: Danijel Novakovič/STA; Portal24