EU: Poročilo o ključnih dosežkih in izzivih na poti k digitalni in zeleni prihodnost
Evropska komisija je predstavila svoje letno poročilo o stanju enotnega trga in konkurenčnosti za leto 2024. Poročilo osvetljuje ključne dosežke in izzive na področju digitalizacije in trajnosti. Poročilo, ki sledi priporočilom Evropskega sveta iz marca 2023, podrobno analizira devet ključnih področij, ki vplivajo na konkurenčnost in učinkovitost enotnega trga.
Enotni trg, ki omogoča prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala med 27 državami članicami EU in več kot 440 milijoni potrošnikov, je od svoje ustanovitve leta 1993 postal največji trgovinski blok na svetu. Lihtenštajn, Islandija in Norveška so del tega bloka prek sporazuma o gospodarskem prostoru, medtem ko Švica uživa omejen dostop preko dvostranskih sporazumov.
Poročilo poudarja, kako enotni trg prispeva k raznolikosti ponudbe, povpraševanja in možnosti za širitev, obenem pa krepi delovne pogoje, socialne pravice in globalni pogajalski položaj EU. Kljub temu poročilo opozarja na izzive, povezane z zapletenostjo in izvajanjem pravil enotnega trga.
Osredotoča se na devet konkurenčnih gonil, vključno z javnimi naložbami in infrastrukturo, energijo, izobraževanjem in spretnostmi, raziskavami in inovacijami, krožnostjo, dostopom do zasebnega kapitala, delovanjem enotnega trga, trgovino ter digitalizacijo. Poročilo ponuja vpogled v letni napredek ali nazadovanje na teh področjih in izpostavlja ključne cilje in izzive, s katerimi se Evropska unija sooča pri zagotavljanju konkurenčnosti in trajnosti enotnega trga.
Geopolitični in gospodarski izzivi za enotni evropski trg v razvijanju
Evropska komisija je v odgovor na gospodarske izzive, ki izhajajo iz pandemije in konflikta med Rusijo in Ukrajino, sprejela več ukrepov za krepitev odpornosti svojega trgovinskega sektorja. Med ključnimi koraki so zmanjšanje odvisnosti od ruske energije, diverzifikacija dobaviteljev ter osredotočenost na digitalni in zeleni prehod, kar vključuje tudi spodbujanje ciljev za zmanjšanje emisij in dosego neto ničelnih ciljev.
Kljub temu se EU sooča z geopolitičnimi napetostmi, tveganji povezanimi z napredkom v tehnologiji, kot je umetna inteligenca, pomanjkanjem delovne sile, inflacijo in naraščajočimi obrestnimi merami, ki so za te cilje grožnja. Poleg tega vse večji vpliv Kitajske na trg električnih vozil in polprevodnikov postavlja dodatne izzive.
Finančna situacija v EU je prav tako prispevala k zmanjševanju kapitalskih naložb podjetij zaradi višjih obrestnih mer in strožjih pogojev za pridobivanje kreditov. Kljub temu se Evropa zanaša na svojo visokokakovostno infrastrukturo, raziskovalne zmogljivosti, storitve in proizvodne baze ter vodilno vlogo v razvoju čistih tehnologij, kar bi lahko pomagalo pri premagovanju teh izzivov, zlasti na področju razvoja lastnih električnih vozil in polprevodnikov.
Sklad za okrevanje in odpornost, skladi kohezijske politike EU in podobni programi so kljub težavam s kapitalskimi naložbami in nihajočim zaupanjem ključno prispevali k napredku v digitalnem in zelenem prehodu. Na koncu lanskega leta se je Evropski svet osredotočil tudi na načrte za širitev Evropske unije. EU bi z vključitvijo več držav kandidatk povečala obseg enotnega trga, prav tako pa bi izboljšala sporazume o prosto trgovinskih območjih z Moldavijo in Ukrajino za obdobje 2023–2024.
V središču pozornosti so zeleni in digitalni cilji
Delovni dokument osebja, ki dopolnjuje nedavno objavljeno poročilo, razkriva prvo letno analizo Evropskega nadzornika industrijskih ekosistemov (EMI) o ključnih ugotovitvah povezanih z napredkom dvojnega prehoda v industriji EU. EMI služi kot orodje za člane industrije, oblikovalce politik in države članice za ocenjevanje napredka sektorjev pri digitalizaciji in trajnostnem razvoju skozi prizmo tehnološkega sprejemanja in konkurenčnosti na globalni ravni.
Po podatkih EMI je v letu 2022 osnovno raven digitalne intenzivnosti v EU doseglo 69 odstotkov malih in srednje velikih podjetij (MSP) v EU doseglo. Slednje pa je daleč pod ciljem 90 odstotkov, ki si ga je do leta do leta 2030 zastavila EU. Digitalna intenzivnost se meri z indeksom digitalne intenzivnosti (DII). DII vključuje 12 digitalnih parametrov, kot so uporaba umetne inteligence, spletne prisotnosti, uporaba družbenih medijev in dostop zaposlenih do računalnikov. Medtem ko podjetja z osnovno digitalno intenzivnostjo izpolnjujejo štiri izmed teh parametrov, tista z visoko in zelo visoko intenzivnostjo izpolnjujejo od sedem do devet oz. od deset do dvanajst parametrov.
Kljub temu 49 odstotkov MSP poroča o povečanju naložb v digitalne tehnologije. Prednjačijo sektorji, kot so letalstvo in obramba, zelena tehnologija in agroživilstvo. Vendar se nekateri storitveni sektorji, kot je turizem, soočajo z izzivom pomanjkanja digitalnih in zelenih veščin, kljub visokemu povpraševanju. Podobno visoko povpraševanje po digitalnih spretnostih opažajo tudi v ustvarjalnih in kulturnih sektorjih ter v gradbeništvu.
V letu 2021 so sektorji elektronike, mobilnosti in maloprodaje uživali največje naložbe evropskega tveganega kapitala in zasebnega kapitala. Vendar pa zasebno financiranje v EU zaostaja za ZDA, kjer je bilo zabeleženih več velikih financiranj. Ta ugotovitev poudarja potrebo po nadaljnjih prizadevanjih za izboljšanje podpornega okolja za inovacije in naložbe v digitalne tehnologije znotraj EU.
[Vir: Euronews]; Foto: Portal24 (AI)