Eurobarometer: 48 odstotkov vprašanih meni, da se Slovenija pomika v napačno smer
Rezultati nedavno objavljenih zimskih raziskav Eurobarometer kažejo, da je večina prebivalcev Slovenije zadovoljnih s svojim življenjem, vendar pa so manj zadovoljni s potekom dogodkov v državi. Med ključnimi izzivi, s katerimi se sooča Slovenija, prebivalci vidijo zdravstveno problematiko in inflacijo.
V letošnji zimi je bila velika večina anketiranih prebivalcev Slovenije zadovoljnih s svojim življenjem, kar je 92 odstotkov vprašanih. To Slovenijo postavlja nad povprečje EU, kjer je z življenjem zadovoljnih 83 odstotkov državljanov.
Prebivalci Slovenije tudi bolje kot evropsko povprečje ocenjujejo razmere na različnih področjih v državi, kar kažejo ugotovitve raziskave evropskega javnega mnenja Standardni Eurobarometer – Zima 2022-2023 za Slovenijo.
Glede na trenutni položaj v Sloveniji je večina anketiranih (56 odstotkov) ocenila, da je dober, medtem ko manj kot polovica Evropejcev (41 odstotkov) meni enako glede stanja v zadnji državi.
Gospodarske razmere
Glede na oceno gospodarskih razmer v državi, so prebivalci Slovenije deljenega mnenja, vendar bolj spodbudno ocenjujejo razmere v evropskem gospodarstvu. Več kot polovica (55 odstotkov) meni, da so te dobre. Na ravni EU pa so ocenjevalci bolj zadržani, saj tako menita le dva od petih vprašanih.
Glede razvoja dogodkov v Sloveniji je večina vprašanih pesimističnih, 48 odstotkov jih namreč meni, da se država premika v napačno smer. Samo tretjina (33 odstotkov) vprašanih meni, da stvari gredo v pravo smer.
Zadovoljstvo z delovanjem demokracije v državi je v Sloveniji nižje kot je povprečje v drugih državah članicah EU. Zadovoljnih je 47 odstotkov vprašanih, medtem ko več kot polovica ni zadovoljna. Nekoliko bolj so Slovenke in Slovenci zadovoljni z delovanjem demokracije v EU.
Kritičnost glede verodostojnost nacionalnih medijev
Raziskava Eurobarometer 98, ki je bila izvedena med 12. januarjem in 6. februarjem letos v Sloveniji, je pokazala, da večji del vprašanih izraža kritičnost glede verodostojnosti nacionalnih medijev. Večina vprašanih meni, da ti mediji delujejo pod političnim ali tržnim pritiskom ter da pogosto predstavljajo zavajajoče ali napačne informacije.
Glede na gospodarsko področje v naslednjih 12 mesecih večina vprašanih ne pričakuje velikih sprememb. Tisti, ki pa jih, so nekoliko bolj črnogledi. Več kot polovica anketiranih meni, da se življenje v njihovih prihodnjih 12 mesecih ne bo spremenilo. Spremembe na boljše pričakuje le 23 odstotkov vprašanih, na slabše pa 20.
Kot dva poglavitna izziva, s katerimi se Slovenija sooča, so vprašani na prvo mesto postavili zdravstveno problematiko (50 odstotkov). Na drugem mestu je inflacija in rast življenjskih stroškov (38 odstotkov).
Glede na spoprijemanje s pandemijo covida-19 in konfliktom v Ukrajini polovica anketiranih v Sloveniji ni zadovoljnih z ukrepi, ki jih je v povezavi s pandemijo sprejela slovenska vlada. Zadovoljnih je samo 47 odstotkov vprašanih. Stopnja zadovoljstva je sicer višja v drugih državah članicah EU. Tam je 58 odstotkov vprašanih zadovoljnih z ukrepi, ki jih je sprejela nacionalna vlada.
44 odstotkov vprašanih zadovoljnih z odzivom vlade glede Ukrajine
Na odziv slovenske vlade na rusko invazijo v Ukrajini je 44 odstotkov vprašanih zadovoljnih, več kot polovica pa (51 odstotkov) pa jih je nezadovoljnih. V primerjavi z ostalimi Evropejci so prebivalci Slovenije bolj naklonjeni pomoči ljudem Ukrajini, kot je zagotavljanje humanitarnih oseb ali sprejemanju beguncev v EU. Vendar pa so v manjši meri kot v drugih članicah EU naklonjeni ukrepom, ki Ukrajini zagotavljajo finančno pomoč ali uvajanju gospodarskih sankcij proti Rusiji, kažejo ugotovitvene raziskave.
Raziskava Eurobarometer 98 je bila izvedena ob zaključku leta, ki je bil v zgodovini evropskih povezav bolj turbulenten. Ruska invazija na Ukrajino, ki je trajala od februarja 2022 naprej, je imela velik vpliv na Evropsko unijo. Invazija je povzročila humanitarno katastrofo, razkrila evropsko odvisnost od ruskih energetskih virov in zaostrila energetsko krizo. To je lahko vplivalo na javno mnenje v Sloveniji in drugih državah članicah EU glede spopadanja s pandemijo covida-19, konfliktom v Ukrajini in odzivom vlade na omenjene pogodbe.
vir Foto: Pexels (Blaž Gostinčar)