Evropa: To so države z najbolj izobraženimi ljudmi
V zadnjih desetletjih je izobrazba postala eden ključnih dejavnikov pri zagotavljanju konkurenčnosti na trgu dela. Ta trend je še posebej izrazit v Evropi, kjer se delež prebivalstva s terciarno izobrazbo med državami močno razlikuje. Podatki kažejo, da nordijske in baltske države izstopajo z visokim deležem visokošolsko izobraženih posameznikov, medtem ko ženske na splošno dosegajo višjo stopnjo izobrazbe kot moški.
Terciarna izobrazba, ki vključuje univerzitetne in visokošolske diplome ter tehnično usposabljanje, je najvišja stopnja izobrazbe. Evropska unija (EU) uporablja mednarodno standardno klasifikacijo izobrazbe (ISCED), ki deli izobrazbo na tri glavne ravni:
- Nizka izobrazba: predšolska, primarna in nižja sekundarna izobrazba (ISCED ravni 0-2).
- Srednja izobrazba: višja sekundarna in višješolska neterciarna izobrazba (ISCED ravni 3 in 4).
- Visoka izobrazba: terciarna izobrazba (ISCED ravni 5-8).
Po podatkih iz leta 2022 ima v EU 31,8 odstotka ljudi, starih od 25 do 74 let, terciarno izobrazbo. Ta delež se po državah močno razlikuje, od 17,4 odstotka v Romuniji do 49,8 odstotka na Irskem.
Nordijske in baltske države na vrhu
Nordijske in baltske države imajo delež visokošolsko izobraženih prebivalcev, ki presega povprečje EU. Na Švedskem in Norveškem ima več kot 45 odstotkov prebivalstva terciarno izobrazbo, kar ju uvršča na tretje in četrto mesto v Evropi. Podobno visoko stopnjo izobrazbe beležijo tudi Latvija, kjer ima visokošolsko izobrazbo 44 odstotkov prebivalcev.
Združeno kraljestvo je prav tako nad povprečjem EU, saj ima 43,5 odstotka prebivalcev, starih od 25 do 74 let, visokošolsko izobrazbo. Medtem pa imajo države, kot so Romunija, Italija in Nemčija, bistveno nižje deleže, s 17,4 odstotka, 18,5 odstotka in 31,5 odstotka.
Poklicno izobraževanje
Poleg visokošolske izobrazbe je pomembno tudi poklicno izobraževanje, ki igra ključno vlogo v številnih evropskih državah. Na Češkem ima 63,9 odstotka prebivalcev srednješolsko izobrazbo s poklicno usmeritvijo, v Poljski 52,2 odstotka in v Nemčiji 47,4 odstotka. Delež ljudi s poklicno usmeritvijo je nad 45 odstotkov v devetih državah EU, kar kaže na visoko vrednost praktičnih znanj in spretnosti.
Mlajša generacija bolj izobražena
Delež visokošolsko izobraženih med mlajšo generacijo (25–34 let) narašča, kar odraža napredek držav v zadnjih desetletjih. Leta 2022 je imelo 42 odstotkov prebivalcev EU, starih od 25 do 34 let, terciarno izobrazbo. V nekaterih državah je ta delež celo presegel 50 odstotkov. Po drugi strani pa nordijski državi Finska in Islandija beležita nižji delež terciarne izobrazbe od povprečja EU, kar je nekoliko presenetljivo glede na njihove sicer visoke izobraževalne standarde.
Eden izmed najbolj zanimivih trendov v izobraževanju je razlika med spoloma. V 35 evropskih državah imajo ženske, stare 25–34 let, višji delež dosežene terciarne izobrazbe kot moški. Leta 2022 je bil delež žensk s terciarno izobrazbo 47,6 odstotka, medtem ko je bil pri moških 36,5 odstotka. Razlike so najbolj izrazite v nordijskih in baltskih državah, kjer ženske dosegajo bistveno višje stopnje izobrazbe kot moški. Na Islandiji je razlika kar 25,4 odstotne točke, v Sloveniji 23,8 odstotne točke in na Slovaškem 22,8 odstotne točke.
Naraščajoč delež visokošolsko izobraženih
Delež visokošolsko izobraženega prebivalstva v EU nenehno narašča. Leta 2004 je bilo visokošolsko izobraženih 19,1 odstotka ljudi, starih od 25 do 74 let, medtem ko je ta delež leta 2022 narasel na 31,8 odstotka. Ta rast kaže na naraščajočo vrednost izobrazbe v sodobni družbi.
Vseživljenjsko učenje postaja vse bolj pomembno, saj ljudje potrebujejo nenehno posodabljanje svojih spretnosti zaradi hitrega tehnološkega napredka. Leta 2022 se je 11,9 odstotka ljudi v EU, starih od 25 do 64 let, v zadnjih štirih tednih udeležilo izobraževanja ali usposabljanja. Delež učenja odraslih je najvišji v nordijskih državah, medtem ko balkanske države zaostajajo za povprečjem EU.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Portal24 AI