Evropski mesti uvajata minimalno plačo 4075 evrov, kateri?
Dve švicarski mesti in sicer Zürich in Winterthur, uvajata minimalno urno postavko, ki bo znašala 23,9 evra oziroma 23 frankov. Mesti se tako pridružujeta skupini deželnih kantonov, ki so že uredili najnižje možne dohodke za zaposlene državljane. Minimalna plača je običajna rešitev v zahodnih liberalnih demokracijah, vendar pa po višini prednjačijo minimalne plače, ki sta jih uvedla Zürich in Winterthur. Gre za znesek okoli 4000 švicarskih frankov na mesec, kar je približno 4075 evrov.
Za primerjavo, minimalna plača v Nemčiji je 2,7-krat nižja, kot bo v Zürichu in Winterthurju. Navsezadnje je zajamčena minimalna plača v višini 4075 evrov višja od povprečne plače v Nemčiji, ki znaša 3810 evrov na mesec. Politična podpora odločitvi za visoko minimalno plačo je več kot jasna; v Zürichu jo podpira 70 odstotkov državljanov, v Winterthurju 65,5 odstotka. Pobudo za dvig minimalne plače so vodile leve stranke s tezo, da mora tisti, ki veliko dela, dostojno zaslužiti. SRF piše: “Oliver Heimgartner , sopredsednik Stadtzürcher SP, je navdušen: ‘To je velik uspeh. Ta minimalna plača bo pomagala 17.000 ljudem v mestu Zürich, ki trenutno zaslužijo 20 ali 21 frankov na uro'”.
V Winterthurju je bil pristojni mestni svetnik Nicolas Galladé (SP) presenečen nad jasnim rezultatom.
“To sprejemamo kot ukaz in ga zdaj začenjamo izvajati,” pravi Galladé. Mestni svet Winterthura je sprva podprl zmernejši nasprotni predlog pobudi o minimalni plači. Ko to v parlamentu ni uspelo, se je vlada izrekla za pobudo “Living Wage”.
Neprijetno presenečeni
Nasprotno pa je del politične scene nad izidom glasovanja neprijetno presenečen, pa tudi nad stališči državljanov. Ne počutijo se udobno s pobudo. FDR pojasnjuje:
“V Zürichu so se SVP, FDP, GLP in center borili proti uvedbi minimalne plače. Përparim Avdili. predsednik FDP mesta Zürich, je razočaran nad rezultatom. Prepričan je, da se proti revščini ni mogoče boriti tako Namesto tega je bila zgrajena birokracija.” Poleg tega takšna odločitev zagotovo ne prispeva k temu, da bi Zürich postal privlačnejši kot poslovna destinacija.
Po besedah Avdilija je pri izvedbi še veliko neodgovorjenih vprašanj. Na primer, kako naj se nadzoruje minimalna plača. “Tu je treba še veliko razpravljati,” se strinja Desirée Schiess , predsednica Winterthur MSP Association. Prav tako je treba natančno preučiti pravna vprašanja. “Sprejemamo to demokratično odločitev, vendar razmišljamo tudi o tem, ali želimo proti njej sprožiti tožbe.” Samo v Zürichu približno 17.000 ljudi zasluži manj kot 4000 frankov na mesec. To prizadene predvsem zaposlene v sektorjih, kot so trgovina na drobno, čiščenje ali gastronomija.
Vtis je, da Švica počasi in zanesljivo napreduje tja, kjer razmišljajo vsaj o tem, da bodo zadovoljili vsakogar po meri, kar je podobno eksperimentiranju s komunizmom, ki se tako realnim vrednostim plač ni nikoli približal, pa tudi nekaterim drugim na videz ekstravagantne politične ideje.
Namreč, tako kot sta se dve švicarski mesti odločili dvigniti minimalno plačo na več kot 4000 evrov, tako so v švicarski prestolnici Bern legalizirali prodajo kokaina, da odvisniki ne bi bili prepuščeni kriminalnemu miljeju, pa Basel, Zürich oz. Lausanne že izvaja podoben program, a »le« za marihuano. Situacija, če na švicarske politične procese pogledamo z zrnom cinizma, ni idealna: kokainskemu odvisniku iz Lozane legalizacija kokaina v Bernu ne bo prav posebej koristila, v Zürichu pa tudi ne dvig minimalne plače na 4075 evrov. Lahko napovemo razvoj dogodkov v Baslu?