Fiskalni svet napoveduje nižji primanjkljaj od načrtovanih 2,2 milijarde evrov
Fiskalni svet je ocenil, da bo proračunski primanjkljaj ob koncu leta manjši od načrtovanih 2,2 milijarde evrov, saj je v prvih osmih mesecih letošnjega leta znašal 431 milijonov evrov. To je približno 300 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani. Razlog za nižji primanjkljaj so predvsem večji prihodki in manjša poraba za interventne ukrepe. Fiskalni svet zato pričakuje, da bo primanjkljaj ob koncu leta nižji od predvidenega.
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednih učinkov interventnih ukrepov je v tem obdobju znašal 72 milijonov evrov, kar je podobno kot lani. Odhodki za interventne ukrepe so znašali 370 milijonov evrov, kar je za četrtino manj kot lani. Prav tako fiskalni svet ocenjuje, da bo realizacija interventnih ukrepov letos nižja od prvotno načrtovane vrednosti 1,244 milijarde evrov.
Višja rast očiščenih odhodkov in skromen učinek davčnih sprememb
Fiskalni svet je opozoril na 9-odstotno rast očiščenih odhodkov (brez interventnih ukrepov), kar je nekoliko več kot lani, ko je bila rast 8,2-odstotna. K temu so največ prispevali transferji Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter višja izplačila proračunskih skladov. Poleg tega so k rasti prispevali tudi višji stroški dela in transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki so se povečali za 8,6 odstotka.
Za sanacijo posledic poplav je bilo do konca avgusta izplačanih 262 milijonov evrov, od avgusta lani pa skupno 830 milijonov evrov. Evropska komisija je avgusta odobrila dodatnih 328 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada, od katerih je bilo do konca avgusta s temi sredstvi financiranih 253 milijonov evrov ukrepov za odpravo posledic poplav.
Fiskalni svet je opozoril tudi na vpliv predlaganih davčnih sprememb na javne finance, ki naj bi bil po njihovem mnenju precej skromen. Na osnovi predlogov zakonov naj bi te spremembe prinesle približno osem milijonov evrov dodatnih prihodkov. Učinek bi se lahko podvojil ob morebitnem dvigu trošarin na določene alkoholne pijače.
Vlada naj bi konec septembra predstavila predloga državnega proračuna za leti 2025 in 2026 ter prvi štiriletni fiskalno-strukturni načrt v skladu s prenovljenim sistemom upravljanja na ravni EU. Fiskalni svet upa, da bo načrt predložen v oceno tudi njim ter predstavljen Državnemu zboru, saj bi to povečalo preglednost in verodostojnost fiskalnega načrtovanja.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik