Fiskalni svet opozarja na neustrezno javnofinančno politiko
Fiskalni svet v oceni proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025 opozarja, da ti ne obravnavajo ključnih in naraščajočih dolgoročnih izzivov. Javnofinančna politika bo ostala ekspanzivna in prociklična, kar se po mnenju sveta ne sklada s fiskalnimi pravili in je v nasprotju z zaostreno denarno politiko Evropske centralne banke v luči boja proti inflaciji.
Kazalniki porabe presegajo dolgoročno vzdržne ravni in rasti ter vrednosti, priporočene na ravni EU, tudi ob izključitvi neposrednega učinka interventnih ukrepov. Fiskalni svet ob tem poudarja, da v svojih izračunih kazalnikov od začetka epidemije covida-19 izloča vse interventne ukrepe. V naslednjih dveh letih bodo to ob stroških obnove po avgustovski povodnji in drugih ukrepih predvsem začasni in ne bodo vplivali na strukturni položaj javnih financ.
Fiskalni svet je opozoril, da predloženi proračunski dokumenti, tudi ob izločitvi vseh interventnih ukrepov, kažejo slabšanje javnofinančne slike. Večina kazalnikov, ki jih svet uporablja za oceno stanja javnih financ, ob koncu 2025 kaže na slabši položaj kot pred začetkom epidemije.
V svetu so jasno izpostavili, da je bila možnost začasnega odstopanja od fiskalnih pravil v preteklih štirih letih večkrat zlorabljena s sprejemanjem diskrecijskih ukrepov, ki niso bili povezani s krizami. Takšno delovanje je ustvarilo pričakovanja različnih akterjev za trajnejše ukrepe države, ki jih je vedno težje obvladati, kar povečuje tveganje za srednjeročno vzdržnost javnih financ.
Po mnenju Fiskalnega sveta je ekspanzivna usmeritev fiskalne politike v trenutnih razmerah neučinkovita. Izzivi sanacije posledic naravnih nesreč poudarjajo potrebo po proticiklični fiskalni politiki, ki bi v časih ugodnega gospodarskega cikla zagotovila manevrski prostor za ukrepe ob izrednih dogodkih.
V svetu prav tako ugotavljajo, da je nadaljevanje ekspanzivne denarne politike v nasprotju s prizadevanji denarne politike za brzdanje inflacije. Dodatni spodbujevalni impulzi lahko povečajo tveganja za stabilnost gospodarstva in javnih financ.
Fiskalni svet opozarja na neustrezno naslavljanje dolgoročnih izzivov v proračunskih dokumentih
Proračunski dokumenti po mnenju Fiskalnega sveta ne naslavljajo ključnih in naraščajočih dolgoročnih izzivov, kar predstavlja dodatno tveganje za vzdržnost javnih financ. Obenem opozarjajo, da javnofinančne politike, neodvisno od pričakovanih obsežnih interventnih ukrepov, v trenutnih razmerah na trgu dela predstavljajo dodaten pritisk na visoko inflacijo.
Dokumenti, predloženi v oceno svetu, ob upoštevanju negotovosti glede stroškov po poplavah, niso celoviti in ne omogočajo ocene skladnosti s fiskalnimi pravili. Fiskalni svet tudi meni, da so ti dokumenti v nasprotju z dobro prakso srednjeročnega proračunskega načrtovanja.
Kljub temu v fiskalnem svetu predvidevajo, da bo letošnji javnofinančni primanjkljaj nižji od napovedi, vendar opozarjajo, da primanjkljaj v prihodnjem letu ne bo upadel, ampak bo ostal na podobni ravni kot letos.
Poleg tega v svetu izražajo dvome glede predvidenih stroškov obnove po nedavnih poplavah. Menijo, da trenutno ni mogoče podati verodostojne ocene potrebnih sredstev zaradi nedorečenosti in obsežnosti ocenjene škode. Kljub temu poudarjajo, da bo potreben visok nivo transparentnosti pri ocenjevanju stroškov in celovita presoja virov financiranja, upoštevajoč vpliv na gospodinjstva in podjetja v trenutnih gospodarskih razmerah.