Fiskalni svet opozarja na poslabšanje javnofinančnega načrtovanja
Fiskalni svet, organ, ki spremlja porabo javnega denarja in svetuje vladi glede proračunske politike, je ponovno izrazil zaskrbljenost zaradi nerealističnega načrtovanja proračunske porabe. Svet že od začetka epidemije covida-19 opozarja na pomanjkljivosti v načrtovanju očiščenih izdatkov, ki ne vključujejo interventnih ukrepov. Nedavna analiza potrjuje njihove skrbi, saj so bile javnofinančne napovedi za prihodnje leto pogosto previsoke zaradi napačno ocenjene realizacije tekoče leto.
Precenjene napovedi so vodile do previsokih proračunskih izdatkov, kar je ustvarilo prostor za višjo javno porabo, kot bi bila upravičena glede na veljavne ukrepe. To predstavlja tveganje za srednjeročno vzdržnost javnih financ, saj se ta prostor zapolnjuje z diskrecijskimi ukrepi. Fiskalni svet opozarja tudi na sistemske pomanjkljivosti pri načrtovanju in izvajanju investicijske porabe.
Odstopanja v makroekonomskih in javnofinančnih napovedih med letoma 2020 in 2023 so bila večja od dolgoletnega povprečja, kar je deloma razumljivo zaradi nepričakovanih šokov v tem obdobju. Kljub pretežno ugodnim makroekonomskim razmeram so javnofinančni prihodki rasli hitreje kot v preteklih štirih letih, medtem ko so izdatki, brez upoštevanja interventnih ukrepov, v povprečju rasli dvakrat hitreje.
Pomanjkanje realističnega javnofinančnega načrtovanja v delu, ki ne zajema neposrednega učinka interventnih ukrepov, predstavlja sistemsko tveganje za neučinkovito porabo in predstavlja oviro za izpolnjevanje zahtev prenovljenega ekonomskega upravljanja na ravni EU-ja.
Fiskalni svet
Manj realistično načrtovanje očiščenih prihodkov
Pomemben razlog za večja odstopanja napovedi je bilo manj realistično načrtovanje očiščenih prihodkov in izdatkov sektorja država. Fiskalni svet izpostavlja, da so se odstopanja napovedi očiščenih agregatov povečala in postala bolj sistematična, zlasti pri napovedih očiščenih izdatkov. Odstopanja so bila v obdobju 2020-2023 vsaj dvakrat večja kot v predhodnih štirih letih, predvsem pri napovedih investicij, vmesne porabe in sredstev za zaposlene.
Svet opozarja, da pomanjkanje realističnega javnofinančnega načrtovanja predstavlja sistemsko tveganje za neučinkovito porabo in ovira izpolnjevanje zahtev prenovljenega ekonomskega upravljanja na ravni EU. Interventna zakonodaja iz leta 2020 je sicer določila, da se leti 2020 in 2021 izključita iz naknadne analize odstopanj napovedi, vendar jih je Fiskalni svet vseeno analiziral, saj meni, da je pomembno vključiti podatke kriznih obdobij za boljše razumevanje in izboljšanje napovedi v prihodnje.
Fiskalni svet poudarja, da v časih povečane negotovosti netransparentnost načrtovanja poveča tveganje za pristranost v procesu priprave napovedi. Zato menijo, da je nujno vključiti takšna obdobja v naknadne ocene odstopanj napovedi, namesto da se jih izključuje.
V časih povečane negotovosti se lahko poveča netransparentnost načrtovanja. To poveča tveganje za pojavljanje pristranosti v procesu priprave napovedi. Zato menimo, da je treba takšna obdobja namesto izločanja nujno vključiti v naknadne ocene odstopanj napovedi.
Fiskalni svet
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik