Danes je za Macrona ključno glasovanje
Francoski predsednik Emmanuel Macron se bo danes soočil s trenutkom resnice. Poslanci se namreč pripravljajo na končno glasovanje o izjemno nepriljubljeni vladni pokojninski reformi. Reforma je kontroverzni predlog zakona, ki je v središču Macronovega drugega predsedniškega mandata. Sprožil je tedne protestov po vsej državi, ki jih vodijo sindikati, ter naletel na ostre kritike skrajne levice in skrajne desnice v nacionalni skupščine.
Francoski predsednik želi zvišati zakonsko upokojitveno starost z 62 na 64 let in podaljšati polne pokojninske prispevke. S tem korakom bi uravnotežil stanje francoskega državnega pokojninskega sistema, ki je med najradodarnejšimi na svetu. Po projekcijah francoskega sveta za načrtovanje pokojnin so finance pokojninskega sistema kratkoročno uravnotežene, dolgoročno pa bodo primanjkljaji.
Kljub popuščanju vlade glede različnih vidikov zakona je nasprotovanje reformam še vedno zelo veliko. Ankete medtem kažejo, da ji nasprotujeta dve tretjini francoskih državljanov.
Obstajajo špekulacije, da Macron morda ne bo imel dovolj podpore v državni skupščini in se bo morda odločil za ustavni manever in tako obšel parlament. Takšna poteza bi lahko v Franciji sprožila politični vihar.
Francoski senat in narodna skupščina bosta ključno glasovanje predvidoma opravila po drugi obravnavi predloga zakona. Senat je o zakonu glasoval prejšnji teden. Izid bo določil uspeh Macronovega drugega mandata in močno vplival na njegovo dediščino.
Najslabši razplet: Macronov predlog ne prestane parlamenta
Poraz bi bil osupljiv neuspeh za francoskega predsednika. Svojo kandidaturo za drugi mandat je namreč vezal na obljube o reformi francoskega pokojninskega sistema. Toda politični komentatorji so zadnje dni špekulirali, da Macronova stranka nima dovolj glasov za sprejetje zakona.
Francoski predsednik je na parlamentarnih volitvah junija lani izgubil absolutno večino v državnem zboru. Od takrat je bil prisiljen ad hoc sklepati dogovore s predstavniki francoske konservativne stranke Les Républicains. Toda zdi se, da so nekoč močni konservativci razdeljeni glede reforme in to kljub zagotovilom njihovega voditelja Olivierja Marleixa, da zakon podpira jasna večina.
Poraz v parlamentu bi imel potresne in dolgoročne posledice za Macronov drugi mandat. Predsednikova zaupanja vredna premierka Elizabeth Borne pa bi v takšnem scenariju verjetno morala odstopiti. Predstavniki stranke pa pravijo, da se ne bodo izogibali volitvam.
“Glasovanje bo, hočemo glasovanje, vsak mora prevzeti svoje odgovornosti,” je dejala Aurore Bergé, vodja predstavnikov renesanse v državnem zboru.
“Morda obstaja težava, rešili jo bomo po najboljših močeh,” je o porazu v parlamentu priznal Jean-Paul Mattei, sredinski poslanec iz Macronove koalicije. Vendar je to najbolj malo verjeten scenarij, saj naj bi vlada zaobšla glasovanje, če bo menila, da ji primanjkuje glasov.
Precej slabo: Macron zaobide parlament in izgubi verodostojnost
Pred morebitnim porazom v državni skupščini ima Macron še eno možnost. In sicer, uveljaviti tretji odstavek 49. člena francoske ustave. Ta mehanizem vladi omogoča, da uveljavlja zakone brez glasovanja.
Čeprav se zdi, da je ustavni manever lahek izhod, je to zelo tvegana poteza, saj poslancem omogoča, da nezaupnico vložijo v 24 urah. Macronova vlada se je v preteklosti soočala z nezaupnico, a tokrat so vložki precej višji.
Poleg soočenja z glasovanjem o nezaupnici bosta Macron in Borne tudi tarča kritik, ker se nočeta podrediti demokratičnemu procesu. Po mnenju Frédérica Dabija, generalnega direktorja inštituta za javnomnenjsko raziskavo IFOP, bi bil vpliv na javno mnenje, če bi se vlada sklicevala na člen 49.3, v primerjavi s tesno zmago na parlamentarnih volitvah radikalno drugačen.
Francoski trdolinijski sindikati bi to brez dvoma izkoristili za spodbujanje nemirov in pozivanje k novim protestom. Vodja sindikata Laurent Berger je vlado posvaril pred uporabo člena 49.3, češ da bi bilo to neverjetno in nevarno.
“Nihče ne more predvideti, kaj se bo zgodilo. Zdi se, da protestno gibanje izgublja zagon. Če bi se vlada sklicevala na tretji odstavek 49. člena, bi to lahko razlagali kot vsiljevanje vprašanja in bi lahko ponovno razvnelo proteste,” je dejal Dabi.
Izčrpani politični kapital?
Če bo francoski predsednik preživel glasovanje o nezaupnici v parlamentu, bo to veljalo za zmago, ki bi lahko popolnoma izčrpala njegov politični kapital in sprožila proteste na ulicah.
“To bo zmaga za Macrona, ki bo sadove obrodila le na dolgi rok. Kratkoročno se bo soočil z napeto državo, kjer so se odnosi zelo zaostrili,” je dejala Chloé Morin, pisateljica in politična analitičarka.
Vodja sindikata Berger je dejal, da jih bodo vodili rezultati glasovanja v parlamentu v četrtek. A protesti, ki od januarja potekajo skoraj vsak teden, bi se kljub temu lahko nadaljevali po vsej državi, da bi vlado prisilili, da se umakne in umakne besedilo zakona.
Morin meni, da je malo verjetno, da bo po glasovanju prišlo do “eksplozije protestov”, saj bodo ljudje resignirani, če bodo ugotovili, da je predlog sprejet.
“Protestno gibanje bi lahko postalo bolj radikalno in se zateklo k sabotaži,” je dejal Morin. Oktobra lani so industrijske akcije v francoskih rafinerijah povzročile pomanjkanje goriva po vsej državi. Zaradi slednjega je morala vlada posredovati v Macronovem največjem izzivu od njegove lanske ponovne izvolitve.
Nevarni precedensi obstajajo tudi za Macrona. Decembra 2019 je bila vlada zaradi eksplozivnih protestov rumenih jopičev, ki so pretresli politični establišment, prisiljena opustiti nov zeleni davek.
vir Foto: Wikimedia