Francoske volitve: Ali bo Nacionalni zbor dosegel večino?
Francija ima danes drugi krog parlamentarnih volitev, ki bodo preoblikovale politično krajino države. Javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bo desni Nacionalni zbor (RN) Marine Le Pen prejel največ glasov, vendar je malo verjetno, da bo dosegel absolutno večino.
Takšen izid bi lahko pripeljal do visečega parlamenta, kar bi znatno oslabilo avtoriteto predsednika Emmanuela Macrona. Če bi RN dejansko dosegel večino, bi se Macron, ki je naklonjen podjetništvu in Evropi, znašel v težkem “sožitju” z desnico.
Marine Le Pen je v prvem krogu volitev prejšnjo nedeljo dosegla zgodovinski uspeh, kar je dvignilo strah pred prvo skrajno desno vlado v Franciji po drugi svetovni vojni. Sredinske in levičarske stranke pa so združile moči, da bi proti RN ustvarile nekakšno blokado, kar je zmanjšalo verjetnost, da bo RN dobil absolutno večino v 577-članski nacionalni skupščini.
Volišča se bodo odprla ob 8.00 in zaprla ob 18.00 v manjših mestih ter ob 20.00 v večjih mestih. Prve projekcije rezultatov bodo, na podlagi delnega štetja glasov z vzorca volišč objavljene takoj po zaprtju volišč. Veliko bo odvisno od tega, ali bodo volivci sledili pozivom vodilnih zavezništev proti RN, da preprečijo vzpon skrajne desnice.
Raphael Glucksmann, poslanec Evropskega parlamenta, je drugi krog volitev opisal kot referendum o tem, ali bo “družina Le Pen prevzela to državo”. Dodal je, da je Francija “na robu pečine in ne vemo, ali bomo skočili.”
Jezni volivci
Podpora RN se je povečala zaradi jeze volivcev na Macrona, omejenih gospodinjskih proračunov in skrbi glede priseljevanja. Le Pen je izrazila prepričanje, da bo RN zagotovila parlamentarno večino. Tudi če RN ne bo uspelo, je verjetno, da bo več kot podvojila 89 sedežev. Toliko jih je namreč osvojila leta 2022, in postala prevladujoč igralec v visečem parlamentu, zaradi česar bo Franciji težko vladati.
Macron je v upanju, da bo premagal svoje tekmece na zakonodajnih volitvah razpisal predčasne volitve po ponižanju s strani RN na evropskih volitvah prejšnji mesec. Ne glede na končni rezultat se zdi, da je njegova politična agenda, tri leta pred koncem njegovega predsedovanja mrtva.
Premier Gabriel Attal je zavrnil možnost, da bi Macronovi centristi oblikovali večstrankarsko vlado v primeru nestalnega parlamenta, in izrazil željo po sprejemanju zakonodaje od primera do primera. Večina RN bi Macrona prisilila v “sožitje” z Bardello kot premierjem. Slednje bi povzročilo ustavne spore in vprašanja na mednarodnem prizorišču o tem, kdo v resnici govori v imenu Francije.
Francoska finančna tržnica se je na pričakovanja, da RN ne bo dosegel večine odzvala pozitivno, kar je povzročilo rast bančnih delnic in zmanjšanje premije za tveganje. Ekonomisti pa se sprašujejo, ali so zajetni načrti porabe RN v celoti financirani.
Vlada pod vodstvom RN bi sprožila pomembna vprašanja glede prihodnosti Evropske unije, saj ima Francija močno vlogo v Evropski uniji. Kljub temu bodo zakoni EU skoraj zagotovo omejili načrte RN za zatiranje priseljevanja.
RN se zavzema za zmanjšanje priseljevanja, zaostritev zakonodaje glede izgona nezakonitih migrantov in zaostritev pravil glede združitve družine. Le Pen trdi, da ni protiislamka, meni le, da je priseljevanje ušlo izpod nadzora.
[Vir: Reuters]; Portal24; Foto: Zajem zaslona