Freud je bil “napačno razumljen”, kaže nova analiza
Nova analiza Freudovih del razkriva, da Sigmund Freud ni bil tako obseden s spolnostjo, kot je bilo dolgo časa verjetno razumljeno. Freud je pogosto napačno interpretiran kot pionir psihoanalize, ki je verjel, da vse sanje in vedenje izhajajo iz potlačene erotike. Ta napačna interpretacija se zdaj popravlja v novi izdaji njegovega ključnega dela, “Razlaga sanj”.
Mark Solms, priznani južnoafriški psihoanalitik in nevropsiholog, je revidiral angleški prevod Freudove “Razlage sanj”, popravil je več napak in izpodbijal splošno napačno prepričanje o Freudovi osredotočenosti na erotični nagon. Solms pojasnjuje, da je imel Freud zelo široko razumevanje spolnosti. “Zanj je bila vsaka dejavnost, ki je sama po sebi iskala užitek – vse, kar nekdo počne samo za užitek, v nasprotju s praktičnimi nameni – ‘spolna’,” pravi Solms.
Freud je torej obnašanje, kot je dojenček, ki sesa lutko, ali otrok, ki brca nogometno žogo ali se niha na gugalnici, opisal kot “spolno”, saj so bile te dejavnosti čisti viri užitka. To širjenje pomena besede “spolno” je pripeljalo do znatnega nerazumevanja njegovih teorij. Solms pravi, da je Freud pozno v življenju priznal to zmedo.
Prvi standardni angleški prevod Freuda, ki ga je pripravil James Strachey, je bil natisnjen v 1950-ih in 60-ih letih. Solms, ki govori nemško in je odraščal v Namibiji, kjer se še vedno uporablja starejša oblika jezika, je odpravil prevajalske napake in besedo “spolno” postavil v pravi kontekst. “Popravil sem nekaj napak. Strachey je bil starejši in slabovid. Spremenil sem tudi nekatere tehnične izraze, ki so zdaj zastareli. Dodal sem nekaj esejev, predavanj in drugih spisov, ki niso bili v Stracheyjevi različici,” je pojasnil Solms.
Pred sto leti so Freudove teorije o spolnih nagonih, pomenu sanj in boju za čustveno svobodo sprožile rojstvo nadrealizma, ki je navdihnilo umetnike, kot so Salvador Dalí, René Magritte in Giorgio de Chirico, ter pisatelje, kot je ustanovitelj gibanja André Breton, ki je napisal Nadrealistični manifest leta 1924. Toda ti umetniki so napačno razumeli Freudove teorije. “Nihče od njih ni razumel, da je bil Freud precej konservativen gospod in da ni delil nobenih njihovih revolucionarnih družbenih nagnjenj,” pravi Solms.
Freud ni spodbujal anarhije ali spolne osvoboditve
Freud ni spodbujal anarhije ali spolne osvoboditve, ampak je bil socialno konservativen mislec, ki je želel ponovno vzpostaviti red, ne pa izpodbijati konvencije. “Nadrealistično gibanje je izrecno temeljilo na Freudovih odkritjih,” pravi Solms. “Nekateri, kot sta Dalí in de Chirico, so neposredno prikazovali notranji svet uma, kot se razkriva v sanjah. Drugi, kot Breton pa so medtem, uporabljali avtomatsko pisanje in risanje po modelu Freudove metode prostega združevanja.”
Solmsova celotna revidirana izdaja, ep v 24 zvezkih, je naročilo Britansko psihoanalitično društvo ob 50. obletnici objave zadnjega segmenta Freudovih del. V Veliki Britaniji bo izdaja predstavljena v Freudovem muzeju v Londonu 19. septembra, dva dni pred posebno konferenco na University College London.
Solms ni nadomestil Stracheyjevega prevoda, saj ga vidi kot “mojstra angleškega jezika”, ki je osebno poznal Freuda. V posodobljenih delih “subtilno poudarjanje” prikazuje revizije in dodatke. Solms upa, da bo Freud ponovno vključen v pogovore o sanjah, čeprav nekateri raje ne bi videli Freuda ponovno prevedenega.
Freud je predlagal, da sanje služijo funkciji, da nas ohranjajo v spanju. Halucinantna izkušnja zadovoljstva v sanjah naj bi preprečila prebujanje. Odkrivanje obdobja hitrega gibanja oči (REM) v 1950-ih je izpodbijalo Freudovo teorijo o izpolnjevanju želja. Vendar novejše raziskave kažejo, da lahko sanjamo tako v REM stanju kot zunaj njega. Slednje pomeni, da ni preproste razlage za ustvarjalnost spečega uma.
[Vir: The Guardian]; Portal24; Foto: Sigmund Freud. Foto: Max Halberstadt, Wikipedija