Združenje za distribucijo plina nasprotuje predlogu energetskega zakona
Predlog energetskega zakona, ki ga je vlada sprejela prejšnji teden, je dvignil veliko prahu in vzbudil nasprotovanje Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP). Ključni elementi tega predloga so prepoved vgradnje plinskih kotlov v nove stanovanjske stavbe ter postopna odprava koncesij za distribucijo zemeljskega plina. V združenju menijo, da sta ti ukrepi vsebinsko sporna in da bi jih bilo treba temeljito preučiti.
Predvidena prepoved vgradnje plinskih kotlov v nove stanovanjske stavbe bi veljala, razen če ni nobene druge tehnične možnosti, kar bi bilo treba podrobno dokazati. S tem ukrepom želi vlada spodbuditi uporabo alternativnih virov energije v novogradnjah. Vendar pa v GIZ DZP opozarjajo, da bi takšna prepoved lahko imela negativne posledice, še posebej za tiste, ki bi se zaradi visokih stroškov alternativnih virov energije odločili za odlog gradnje ali spremembo energetskega sistema.
Odprava koncesij
Poleg tega bi bil predlagan ukrep za postopno odpravo koncesij za distribucijo zemeljskega plina lahko zelo obremenilen za koncesionarje in javna podjetja, ki skrbijo za to omrežje. Težava se pojavi tudi pri distinkciji med koncesionarji in javnimi podjetji, kar bi lahko vodilo do nerazumnih pravnih zapletov.
Združenje izraža zaskrbljenost zaradi selektivnega omejevanja rabe plina, ki ne bi veljalo za nove plinske elektrarne ali kogeneracije. Prav tako opozarjajo na pomanjkanje dostopnih nadomestnih virov in potrebo po širitvi toplovodnega omrežja. Po oceni združenja bi za takšno širitev potrebovali okoli štiri milijarde evrov, kar bi lahko povečalo stroške energije za potrošnike.
GIZ DZP poudarja, da ima zemeljski plin najnižji ogljični odtis med fosilnimi gorivi, in trdi, da gospodinjski odjemalci plina niso glavni povzročitelji izpustov toplogrednih plinov. Zato menijo, da bi namesto prepovedi plinskih kotlov bilo treba bolj aktivno spodbujati energetsko učinkovitost in postopoma dodajati obnovljive pline v omrežje.
Neskladje z ustavo
Poleg tega GIZ DZP opozarja, da bi predlagane spremembe lahko bile v neskladju z ustavo ter poziva poslance, da upoštevajo pravne in strokovne pomisleke ter mnenje javnosti. Pri tem se sklicujejo tudi na pravno mnenje Inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti, ki ocenjuje, da so predvideni posegi neskladni z ustavo in načelom sorazmernosti.
Rezultati javnomnenjske ankete, ki jo je izvedla družba Valicon, kažejo, da je nasprotovanje predlaganim ukrepom precej razširjeno med prebivalci. Kar 48 odstotkov vprašanih se je izreklo proti prepovedi vgradnje plinskih kotlov v nove stanovanjske objekte, pri čemer se med uporabniki plina delež nasprotovanja dvigne na več kot 60 odstotkov. Omejevanju podaljševanja koncesij nasprotuje 62 odstotkov splošne populacije, med uporabniki pa delež naraste na 70 odstotkov in več. Na splošno omejevanja rabe zemeljskega plina ne podpira 60 odstotkov splošne populacije, med uporabniki pa je delež okoli 80-odstoten.
V luči teh rezultatov in pravnih pomislekov GIZ DZP poziva poslance, da pred sprejetjem zakona natančno preučijo njegove posledice in upoštevajo mnenje strokovnjakov ter javnosti.