Industrijska proizvodnja v Sloveniji drastično pada
Slovenska industrijska proizvodnja doživlja močan upad, kar je zaskrbljujoča novica za gospodarsko stanje države. Kljub pozitivnemu presenečenju v maju, ko je bil zabeležen odboj rasti, se dinamika šibkejše rasti ni obrnila. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je zato pozvala ministrstvo za delo, naj čim prej sprejme ukrep čakanja na delo.
Najnovejši podatki kažejo zaskrbljujočo sliko. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih Slovenije že zaostaja za povprečjem Evropske unije, in sicer za 3 do 4 odstotne točke.
Bojan Ivanc, prvi ekonomist GZS, opozarja, da se industrijska proizvodnja v Evropski uniji krepi, medtem ko v Sloveniji upada. Največji upad je opazen v panogah proizvodnje kemijskih izdelkov, papirne industrije, pohištvene industrije ter proizvodnje kovin in nekovinskih mineralnih izdelkov, ki so energetsko intenzivne dejavnosti. V teh panogah so padci dosegli tudi 20 odstotkov v zadnjih osmih mesecih.
Na žalost napovedi za junij niso obetavne. Kazalnik zaupanja med gospodarstveniki je namreč upadel in se nahaja 10 odstotkov pod dolgoletnim povprečjem. Po mnenju strokovnjakov se bo zahtevno obdobje zmanjšane industrijske proizvodnje nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Poleg tega se Slovenija sooča s povečano konkurenco iz Azije na področju polproizvodov, kar zmanjšuje njeno konkurenčnost.
Poziv k ukrepanju
V luči teh težav GZS vlado poziva k sprejetju dveh ključnih ukrepov. Prvi ukrep je uvedba kapice na ceno energentov, predvsem elektrike, z nižjo ceno tudi za velike porabnike. Ta sprememba bi ublažila negativne učinke in pomagala pri ohranjanju konkurenčnosti.
Drugi ukrep, ki ga GZS zahteva, je ponovno uvedbo ukrepa čakanja na delo. Ta ukrep je bil uveljavljen že med epidemijo in omogoča subvencije za čakanje na delo ter skrajšani delovni čas. Odpovedi naročil v predelovalni industriji in močan padec proizvodnje kažejo, da dosedanji ukrepi za blažitev krize niso dovolj učinkoviti.
Čeprav so podatki o zaposlenosti trenutno ugodni, ti ne odražajo trenutne slike, saj se gospodarska aktivnost v industriji hitro poslabšuje. Mitja Gorenšček iz GZS-ja poudarja, da je tak ukrep nujen, saj se bo obseg težav v industriji še povečal proti koncu turistične sezone, ko bo storitvena dejavnost upadla. Zato je nujno sprejetje ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, Igor Feketija, je napovedal sprejetje ukrepa, vendar po drugačni časovnici. Ministrstvo bo v okviru načrta za okrevanje in odpornost vzpostavilo shemo v roku enega leta, pri čemer se bodo zgledovali po tovrstnih shemah v tujini, predvsem po nemškem zgledu. Nemčija je podpirala delovna mesta s shemo, ki je veljala do konca junija, in država je nadomestila vsaj 60 odstotkov izpada neto plače delavca, ki je bil prisiljen v krajši delovni čas. Vlada in delodajalci se bodo prav tako pogajali o ustanovitvi paritetnih skladov, ki so že uveljavljeni na zahodu. Detajli teh skladov za zdaj še niso znani.