Izhodišča za davčno reformo: nič več olajšav, le odbitki
Vladna koalicija je predstavila izhodišča za spremembe na davčnem področju. Prenovljen davčni sistem naj bi bil bolj enostaven in transparenten, razbremenitev plač pa naj bi bila večja naj bi bila razbremenitev plač.
Na novinarski konferenci med koalicijskim vrhom so koalicijski partnerji Svobode, SD in Levice so pojasnili nekaj izhodišč davčne reforme.
“Izhodišča so bila, da ugotovimo, kakšen je neto dohodek in dejansko premoženje posameznikov. Spremembe bodo šle tako v dveh fazah, najprej s povečanjem preglednosti baz podatkov na področju dohodkov in premoženja, nato pa v spremembe dohodninske zakonodaje in zakonodaje glede obdavčitve premoženja,” je dejal predsednik vlade Robert Golob.
Vlada bo s spremembami skušala “ujeti leto 2024” dohodninske zakonodaje, s katerimi bi razbremenili sedanje plače, pravi Golob. Spremembe zakonodaje na področju davka na premoženje bi sledile v letu 2025. Ocene realnega premoženja so namreč nekoliko bolj kompleksne.
Predsednica SD Tanja Fajon o prenovi davčnega sistema: “Izhodišča so primerna in zadovoljna z razpravo. Strinjamo se, da moramo okrepiti vire javnega financiranja in da naredimo bolj pravičen sistem. Tsti, ki ima več, naj plača več. To bo kompleksna, a še kako potrebna reforma. Da bomo izpeljali načrte, bi morali vse pravice financirati iz davka in prispevkov, ne pa iz zadolževanja in primanjkljaja.” Predlog SD je po besedah Fajon tudi progresivna obdavčitev kapitalskih dobičkov.
Tudi v Levici so zadovoljni z izhodišči. “Gre za pomemben korak v prenovi davčnega sistema, da se ta poenostavi in se ga naredi bolj pravičnega,” pa je dejal Matej T. Vatovec.
Progresivna obdavčitev nepremičnin
Pri analizi je bila ključna ugotovitev ta, “da potrebe družbe in davčni sistem ne gresta več skupaj in sta vse bolj narazen,” je dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Pri davčni reformi bodo zato dali poudarek dvema področjema. In sicer dohodnini – sistem neto obdavčitve dohodka in sistem odbitkov namesto sistem olajšav, ki ga imamo danes – ter nepremičninam – smer progresivne obdavčitve nepremičnin.
Boštjančič je dejal, da spremembe v veliki meri ne bodo vplivale na prebivalce, je pa eden od ciljev ta, “da se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika.”
Nič več olajšav, kot so prevoz na delo, regres, prehrana
Minister Boštjančič je ob tem spomnil, da smo več let reševali vprašanje visoke obdavčitve plač skozi olajšave, kot so prevoz na delo, prehrana, regres, 13. plača …
“Skozi to smo skušali reševati visoke obremenitve plač. Sistem, ki ga predlagamo, je enoten, da del teh neobdavčenih prihodkov prestavimo v ničelni dohodninski razred, zaradi česar se ta lahko precej poveča, tudi do nekaj tisoč evrov,” pravi minister.
Sistem se na ta način poenostavi, hkrati pa upošteva vse prihodke posameznika, tudi socialne transferje. Slednje naj bi naslovilo tudi številne anomalije obstoječega sistema. Minister je podal primer zaposlenih, ki niso želeli prejeti 13. plače, ker bi jim dodaten dohodek lahko preveč znižal obseg socialnih transferjev.
“Želimo sistem, v katerem se bodo vsi dohodki šteli v enako osnovo, od katere pa se bodo odbijali odbitki, kot je vzdrževanje družinskih članov ipd.,” je dejal minister.
vir Foto: zajem zaslona