Izrael je v petek sprejel odločitev z izrazitimi zunanjepolitičnimi posledicami in kot prva država na svetu uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Poteza odpira novo poglavje v odnosih na Afriškem rogu ter hkrati neposredno izziva dolgoletno in dosledno nasprotovanje Somalije vsakršni odcepitvi tega ozemlja.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob objavi poudaril, da si bo Izrael prizadeval za hitro vzpostavitev sodelovanja s Somalilandom na področjih kmetijstva, zdravstva, tehnologije in gospodarstva. V izjavi je čestital predsedniku Somalilanda Abdirahmanu Mohamedu Abdullahiju, pohvalil njegovo vodenje ter ga povabil na uradni obisk v Izrael.
Po navedbah izraelske vlade so Netanjahu, zunanji minister Gideon Saar in predsednik Somalilanda podpisali skupno izjavo o vzajemnem priznanju. Izraelski premier je odločitev uokviril kot nadaljevanje politike, ki jo je označil za skladno z duhom Abrahamovih sporazumov, sklenjenih leta 2020 na pobudo administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ti sporazumi so Izraelu prinesli normalizacijo odnosov z Združenimi arabskimi emirati, Bahrajnom in kasneje še nekaterimi drugimi državami.
Predsednik Somalilanda je ob tem sporočil, da se bo njegova država pridružila Abrahamovemu procesu, kar je označil kot prispevek k regionalnemu in širšemu mednarodnemu miru. Poudaril je zavezanost Somalilanda k gradnji partnerstev ter spodbujanju stabilnosti na Bližnjem vzhodu in v Afriki.
Ostre reakcije iz Mogadiša in regije
Somalijska vlada je izraelsko potezo nemudoma obsodila. V izjavi urada premierja je priznanje označila za “nezakonit korak” in “nameren napad na suverenost Somalije” ter znova poudarila, da ne priznava nikakršne legitimnosti Somalilandu kot samostojni državi. Dodali so, da bodo v skladu z mednarodnim pravom sprejeli vse potrebne diplomatske, politične in pravne ukrepe za zaščito ozemeljske celovitosti in mednarodno priznanih meja države.
Zaskrbljenost so izrazile tudi nekatere regionalne sile. Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je po izraelski objavi opravil pogovore s kolegi iz Somalije, Turčije in Džibutija, navaja Reuters. V skupnih ocenah so priznanje označili za nevaren razvoj dogodkov na Afriškem rogu ter ponovno potrdili podporo enotnosti Somalije. Po njihovem mnenju priznanje separatističnih regij predstavlja tveganje za mednarodni mir in varnost.
Podobno stališče je zavzela tudi Afriška unija, ki je zavrnila kakršno koli priznanje Somalilanda ter znova poudarila svojo neomajno zavezanost ozemeljski celovitosti Somalije. Predstavniki organizacije so opozorili, da bi takšne enostranske poteze lahko spodkopale stabilnost širše afriške regije.
Dolgoletna realnost brez mednarodnega priznanja
Somaliland uživa dejansko avtonomijo od leta 1991, ko je Somalija zdrsnila v državljansko vojno. Od takrat ima lastne institucije, varnostne strukture ter relativno stabilno politično okolje v primerjavi z drugimi deli države. Kljub temu do zdaj ni prejel uradnega priznanja nobene države.
Somalija je v preteklih desetletjih dosledno nasprotovala vsakršnim poskusom mednarodnega priznanja Somalilanda in si prizadevala pridobiti podporo tujih vlad za ohranitev enotnosti države. Nekdanji britanski protektorat pa po drugi strani računa, da bi izraelska odločitev lahko spodbudila tudi druge države, da sledijo temu zgledu, s čimer bi Somaliland okrepil svoj diplomatski položaj in dostop do mednarodnih trgov.
[Foto: Wikimedia/Benjamin Netanyahu predsednik vlade Država Izrael/Chatham House]