Izzivi ministrstva pri financiranju dolgotrajne oskrbe
Ministrstvo za dolgotrajno oskrbo je pripravilo zakonske člene za zakon o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, ki vključujejo tudi financiranje. Predlagali so uvedbo novega socialnega prispevka, vendar se zdi, da ta ne bo zadosten, zato naj bi primankljaje pokril državni proračun.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je skoraj dokončalo pripravo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi končno urejalo problematično področje po več kot dveh desetletjih. Kljub temu pa se lahko pohvali ovire pri izvajanju tako glede vsebinskih kot finančnih rešitev.
Ministrstvo je že pred tem pripravilo določbe zakona, ki se nanašajo na dodeljevanje pravic in izvajanje oskrbe. Vendar pa so ključne organizacije nanje zelo kritično odreagirane, zato obstaja možnost, da se besedilo še pomembno spremeni.
Na primer, ministrstvo bi vlogo dodeljevanja oskrbe dodelilo centru za socialno delo, ki bi ocenjevali potrebe posameznikov. Vendar centri zavračajo to vlogo, saj menijo, da njihovi zaposleni tega ne bodo zmogli, poleg tega pa obstaja tudi konflikt interesov, ki vladajo v skupnostih centrov za socialno delo. Po predlogu zakona bi centri za socialno delo tudi izvajali oskrbo na domu.
Predlog zakona, ki ga je ministrstvo pred dvema tednoma poslalo v javno razpravo, pa sploh ni vključil rešitve glede financiranja dolgotrajne oskrbe. Ministrstvo za dolgotrajno oskrbo se je glede financiranja ločeno usklajevalo z ministrstvom za finance.
Nedavno so oblikovali zakonske člene o financiranju, ki bi jih nato v zakon vstavili. Ker naj bi se rešitve iz zakona v celoti uveljavile leta 2026 in se postopoma uveljavljale nove pravice, se pričakuje postopno povečanje stroškov javnega financiranja, navaja N1. Prihodnje leto naj bi bilo potrebnih 203 milijone evrov, leta 2025 574 milijonov evrov, leta 2026 pa 770 milijonov evrov javnega financiranja.
Prispevki za dolgotrajno oskrbo
Ministrstvo Maljevca načrtuje uvedbo novega socialnega prispevka in državnega financiranja za financiranje dolgotrajne oskrbe. Po predlogu bi delavci, delodajalci in upokojenci plačevali enoodstotni prispevek od bruto dohodka. ZZZS bi zbiral prispevke za delavce in samozaposlene, medtem ko bi zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje skrbel za upokojence. Predlog ne določa časa uvedbe zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in novo prispevek.
ZZZS že zbere prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje in kmalu naj bi prevzel tudi financiranje zdravstvenega prispevka, s čimer želi koalicija nadomestiti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Za nov prispevek za dolgotrajno oskrbo bi moral ZZZS vzpostaviti poseben račun in bi lahko obračunal lastne stroške glede na število zaposlenih, ki bi se ukvarjali s tem.
Delodajalske organizacije so tako negativno sprejele napoved novega prispevka. Nasprotujejo namrečdodatnemu strogemu delu.
Vlada meni, da samo novi socialni prispevek ne bo zadostoval za financiranje dolgotrajne oskrbe. Primanjkljaj naj bi zato pokrival državni proračun. V izhodiščih za ureditev financiranja je ministrstvo za dolgotrajno prihodnost ugotovilo, da bo proračun prispeval 190 milijonov evrov letno, vendar ta omejitev ni navedena v predlogu zakonskih členov.
Predlog zagotavlja neomejeno proračunsko varovalko, saj naj bi proračun ZZZS zagotovil potrebna sredstva za financiranje pravic iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Koalicija želi zagotoviti neomejeno proračunsko varovalko tudi za primanjkljaje pri financiranju zdravstva in načrtuje ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Finančne posledice
Na Ministrstvu za finance pravijo, da natančni izračuni še niso mogoči. Kljub temu pa različne ocene kažejo, da bi zaradi dveh proračunskih varovalk dolgotrajna oskrba in proračun zdravstvenega varstva lahko stala več sto milijonov evrov na leto.
Pričakuje se, da bodo ti zaradi stroškov staranja prebivalstva naraščali. Ministrstvo za solidarno prihodnost je že omenilo možnost, da bi po letu 2030 dolgotrajna oskrba postala toliko, da denar iz proračuna in prispevkov ne bo zadostoval. Zato so v izhodiščnih za rešitev financiranja izrecno zapisali, da pušča odprto možnost morebitne uvedbe doplačil zavarovanih oseb ali nove dajatve na neto prihodke.
Zanimivo je, da trenutno že poznamo doplačila iz neto prihodkov za zdravstvene storitve. Da bi se izognili visokim plačilom iz lastnega žepa, večina prebivalcev Slovenije sklene dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kljub temu pa trenutna koalicija načrtuje njegovo ukinitev, saj ga vidi kot veliko težavo.
vir Foto: STA