Javnost ne verjame vladnim podatkom o osnovnih živilih
Slovenska javnost se sooča z visoko inflacijo, kljub trditvam vladnih virov, ki so zatrjevali znižanje cen osnovnih živil. Statistični urad RS je namreč razkril, da so se cene osnovnih dobrin v zadnjem letu močno dvignile. To je občutilo veliko prebivalstva, ki redno obiskuje trgovine, in to mnenje se je potrdilo tudi v javnomnenjski anketi Parsifal. Večina vprašanih je izrazila prepričanje, da so se cene osnovnih živil dejansko povečale, kljub vladni propagandi.
Slovenija se trenutno uvršča med države z najvišjo inflacijo v evroobmočju, kar je pokazal tudi Eurostat. Poskus spletne strani, ki je primerjala cene izbranih osnovnih izdelkov v košarici, se ni izkazal za uspešnega, saj so trgovci zniževali le ceno nekaterih izdelkov zaradi marketinških razlogov, medtem ko so se cene drugih izdelkov še naprej dvigovale.
Statistični urad RS je objavil, da so se cene življenjskih potrebščin povprečno na letni ravni zvišale za 6,9 odstotka. Cene storitev so se zvišale za 8,1 odstotka, cene blaga pa za 6,3 odstotka. Največje povišanje cen je bilo pri hrani in brezalkoholnih pijačah. K slednjemu so prispevale tudi dražje električne energije ter podražitve na področju rekreacije in kulture.
Tri četrtine vprašanih ne strinja z vladnimi podatki glede cen osnovnih živil
Javnomnenjska anketa, izvedena novembra, je pokazala, da se tri četrtine vprašanih ne strinja z vladnimi podatki glede cen osnovnih živil. Med tistimi, ki so mnenja, da so se cene zvišale, prevladujejo moški, mlajša populacija med 18 in 34 let ter tisti z nižjo izobrazbo. Ženske pa večinoma menijo, da so cene ostale približno enake, in to predvsem med srednjimi generacijami od 35 do 54 let ter tistimi s srednjo izobrazbo. Manjši delež anketirancev pa meni, da so se cene znižale, predvsem moški, mlajši od 34 let ter tisti z višjo izobrazbo.
Vlada Roberta Goloba je dolgo zatrjevala, da so globalni pretresi glavni vzrok za inflacijo v Sloveniji. Vendar pa guverner Banke Slovenije, Boštjan Vasle, poudarja, da so inflacijski dejavniki predvsem domačega izvora. Povečanje plač in domače potrošnje sta glavna vzroka za inflacijo, in če se želi zmanjšati inflacija, bi morala vlada zmanjšati porabo in sprejeti bolj restriktivno fiskalno politiko. Ekonomist dr. Anže Burger opozarja, da dodatno povečevanje socialnih transferjev ohranja inflacijo na visoki ravni, in poziva k usmeritvi dohodkovne socialne politike v ohranjanje kupne moči prebivalstva.
Parsifal je raziskavo opravil med 13. in 16. novembrom.