Južni Ciper danes voli novega predsednika
Prebivalci južnega dela razdeljenega otoka Ciper danes volijo novega predsednika. Kampanja se vrti okoli visokih življenjskih stroškov korupcijskih škandalov, nezakonitih migracij in zamrznjenega mirovnega procesa.
Ankete napovedujejo, da nobeden od kandidatov v prvem krogu ne bo zbral dovolj glasov. Naslednik predsednika Nikosa Astanasiadesa, ki je bil dva mandata, naj bi bil ponovno izvoljen v drugem krogu 12. februarja.
Hubert Faustmann, profesor politike in zgodovine na univerzi v Nikoziji, je volitve označil za “bizarne”. Trije vodilni kandidati so namreč povezani z odhajajočim predsednikom. Po mnenju analitikov bodo predvolilne obljube o izkoreninjenju korupcije in izboljšanju gospodarske slike v državi s 561.000 registriranimi volivci težko pomemben dejavnik.
“Glavne teme kampanje so osredotočene na korupcijo”
Ciper je razdeljen od leta 1974. Turške sile so takrat zasedle severno tretjino otoka kot odziv na državni udar, ki ga je sponzorirala Grčija. Nekdanji zunanji minister Nikos Hristodulides (49) ima podporo sredinskih strank, ki do pogajanj o ponovni združitvi otoka zavzemajo ostro stališče. Hristodulides je po zadnjih anketah vodil, a še vedno premalo, da bi si zmago zagotovil že v prvem krogu.
Velika verjetnost je, da bo v drugem krogu njegov nasprotnik ali Andreas Mavrojanis, 66-letni tehnokrat, ki ga podpira komunistična stranka AKEL, ali Averof Neofitu, 61-letni vodja vladajočih konservativcev (DISY).
“Glavne teme kampanje so osredotočene na korupcijo. Kandidati zato v nagovarjanju svojih volivcev za ta endemični pojav v državi poskušajo okriviti nasprotnike,” pravi Fiona Mullen, direktorica svetovalnega podjetja Sapienta Econonmics v Nikoziji.
Nova vlada bo zaradi visokih cena energije, spori na trgu dela in gospodarstvom, ki se spopada s svetovno recesijo, pod velikim pritiskom. Lani je inflacija dosegla najvišjo vrednost v štirih desetletjih, 10,9 odstotka. Slednje je januarja povzročilo sicer redko splošno stavko v tej državi in sicer zaradi zahtev delavcev po višjih plačah.
“Najnujnejša stvar je rešiti problem visokih cen, predvsem električne energije,” pravi Mullen.
Ilegalne migracije
Nekdanji minister Hristodulides, ki kandidira kot neodvisni kandidat in druga dva vodilna kandidata so obljubili, da bodo zatrli nezakonite migracije.
Nikozija trdi, da migranti predstavljajo šest odstotkov od 915.000 ljudi, ki živijo na južnem, grškem delu otoka, in da gre za prosilce za azil, tako da je, če številka drži, najvišja v vsej Evropski uniji. Ciper je, po podatkih EU iz oktobra, druga članica EU z največjim številom prosilcev za azil glede na število prebivalcev.
Kandidati so obljubili, da bodo zmanjšali število prošenj za azil in odvrnili potencialne prosilce. Profesor Faustmann medtem pravi, da so razlike med njimi glede tega minimalne. Vsi trije obljubljajo, “da bodo storili več za vračanje migrantov v države pošiljateljice, okrepili nadzor na mejah in pridobili več pomoči Evropske unije,” je dejal.
Zamrznjena mirovna pogajanja
Drugo pomembno vprašanje za novega predsednika bo začetek mirovnih pogajanj z vodstvom samooklicane Turške republike Severni Ciper, ki so bili zamrznjeni več kot pet let.
Pogovori od leta 2017, ko so pogovori pod pokroviteljstvom ZN v Švici propadli, še niso potekali učinkvito. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je prejšnji mesec dejal, da je možnost doseganja skupnega stališča za zdaj negotova. Takšne ocene odražajo obup mednarodne skupnosti, meni Mullen.
“Ciprski problem je globoko zamrznjen,” je dejala in dodala, da “ne vidi nobenega napredka”.
Faustmann se je z njeno oceno strinjal in ugotavlja, da se ravno pri tem kandidatu razlikujeta. “To je najslabše obdobje. Pravzaprav je to najdaljše obdobje brez neposrednih pogajanj. Razpoloženje je zelo pesimistično.”
Hristodulides, vodja diplomacije od leta 2018 do 2011, velja za jastreba, ker bi rad, da EU bolj izolira Turčijo. Faustmann ne pričakuje večjih političnih pretresov v odnosu do ruske invazije na Ukrajino. “Vsi trije kandidati so proevropski in podpirajo sankcije Zahoda proti Rusiji,” je dejal. “Šoka za sistem ne bo.”
Foto: Pexels