Kaj je lokus nadzora?

Lokus nadzora (ang. locus of control) je psihološki koncept, ki se nanaša na prepričanje posameznika o tem, koliko nadzora ima nad dogodki in izidi v svojem življenju. Gre za dimenzijo, ki jo je prvi predstavil ameriški psiholog Julian B. Rotter leta 1954 v okviru svoje teorije socialnega učenja.

Lokus nadzora opisuje, kako posameznik zaznava vir nadzora nad dogodki v svojem življenju in se deli na dve glavni kategoriji:

  • Notranji lokus nadzora: Ljudje z notranjim lokusom nadzora verjamejo, da so za svoje uspehe in neuspehe odgovorni oni sami. Menijo, da lahko s svojim trudom, odločitvami in sposobnostmi vplivajo na potek dogodkov. Na primer, študent z notranjim lokusom nadzora bo verjel, da je uspeh na izpitu odvisen predvsem od njegovega učenja in priprav.
  • Zunanji lokus nadzora: Ljudje z zunanjim lokusom nadzora pa verjamejo, da so za njihove uspehe in neuspehe odgovorni zunanji dejavniki, kot so sreča, usoda, drugi ljudje ali okoliščine. Študent z zunanjim lokusom nadzora bi, v primeru neuspeha na izpitu, krivil slabo oblikovana vprašanja ali nepredvidene okoliščine.

Lokus nadzora ima močan vpliv na posameznikovo vedenje in dojemanje sveta. Ljudje z notranjim lokusom so pogosto bolj samozavestni in pripravljeni prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Tisti z zunanjim lokusom nadzora pa medtem pogosto doživljajo občutke nemoči in manjše osebne kontrole.

Samoučinkovitost in mesto nadzora

Samoučinkovitost (ang. self-efficacy) se nanaša na prepričanje posameznika v lastno sposobnost, da doseže določene cilje ali opravi naloge. Koncept, ki ga je razvil psiholog Albert Bandura, poudarja, da je naša zaznava lastnih sposobnosti pomemben dejavnik pri obvladovanju izzivov in težav. Lokus nadzora in samoučinkovitost sta med seboj močno povezana.

Posamezniki z visokim notranjim lokusom nadzora običajno kažejo tudi visoko raven samoučinkovitosti. Verjamejo, da so njihovi dosežki rezultat njihovega lastnega dela in sposobnosti, kar jih spodbuja k nadaljnjemu trudu in doseganju ciljev. Na primer, oseba, ki verjame, da lahko nadzira svoj uspeh pri športu, bo bolj motivirana za vadbo in izboljšanje svojih sposobnosti, saj je prepričana, da bodo rezultati odvisni od njenega truda.

Nasprotno pa ljudje z zunanjim lokusom nadzora pogosto doživljajo nižjo raven samoučinkovitosti. Če verjamejo, da so zunanji dejavniki, kot so sreča ali usoda, tisti, ki vplivajo na njihove rezultate, bodo manj motivirani za trud in izboljšanje. Posledično lahko taki posamezniki pogosto doživljajo občutke nemoči in pasivnosti, saj ne verjamejo, da lahko sami pomembno vplivajo na svoje življenje.

Vpliv na vsakdanje življenje

Lokus nadzora in samoučinkovitost imata pomembne posledice za različne vidike življenja, vključno z delovnim okoljem, odnosi in izobraževanjem. Na delovnem mestu bodo zaposleni z notranjim lokusom nadzora verjetno bolj motivirani in proaktivni pri reševanju težav, saj verjamejo, da lahko sami vplivajo na uspeh. Po drugi strani pa zaposleni z zunanjim lokusom nadzora pogosto potrebujejo več zunanjih spodbud in usmerjanja, saj se manj zanašajo na svoje sposobnosti.

Tudi v medosebnih odnosih lahko lokus nadzora igra ključno vlogo. Osebe z notranjim lokusom nadzora so pogosto bolj odgovorne za svoja dejanja v odnosih in so pripravljene delati na izboljšanju odnosov. Nasprotno pa posamezniki z zunanjim lokusom nadzora lahko krivijo druge za težave v odnosih in manj verjamejo v možnost lastnega vpliva na izboljšanje.

Lokus nadzora je pomemben dejavnik, ki vpliva na to, kako posamezniki doživljajo in obvladujejo življenje. Tisti z notranjim lokusom nadzora in visoko samoučinkovitostjo imajo večjo verjetnost, da bodo uspešni in zadovoljni v življenju, saj verjamejo, da lahko s svojimi dejanji vplivajo na izide. Razumevanje tega koncepta nam lahko pomaga bolje razumeti lastno vedenje in vedenje drugih ter nas spodbuja k razvijanju bolj proaktivnega pristopa do življenja.

Portal24; Foto: Pexels

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja