Instant rezanci v kartonskih lončkih ali plastičnih skodelicah so eden tistih izdelkov, ki jih skoraj vsak pozna – pa naj gre za študenta med izpitnim obdobjem, zaposlenega na nočni izmeni ali popotnika, ki potrebuje nekaj hitrega in vročega. Vse, kar je potrebno, je odpreti embalažo, preliti rezance z vrelo vodo, dodati začimbe in čez tri minute je pred nami obrok, ki obljublja ‘okus Azije’. Cenovno ugodni, priročni in preprosti za pripravo so osvojili police supermarketov po vsem svetu. A kaj v resnici jemo, ko odpremo ta praktičen paket?
Osnova instant rezancev je preprosta: pšenična moka, voda, sol in palmovo olje. Testo se skuha, nato pa dehidrira – bodisi s cvrtjem v vročem olju bodisi z vročim zrakom. Prav ta postopek rezancem omogoča, da se v stiku z vrelo vodo v nekaj minutah zmehčajo. Pogosteje proizvajalci uporabijo cenejšo metodo cvrtja, ki rezancem poleg značilne teksture doda tudi več maščobe.
V embalaži se običajno skriva več dodatkov: vrečka začimbnega praška, ki vsebuje sol, MSG (mononatrijev glutamat) in posušene arome, vrečka aromatiziranega olja ali omake ter včasih tudi nekaj dehidrirane zelenjave ali beljakovin. Ti dodatki so tisti, ki ustvarjajo raznolike okuse – od ramen rezancev do pikantnih sečuanskih kombinacij.
Kaj pravzaprav vsebuje začimbni prašek?
Največja skrivnost teh obrokov se pogosto skriva v majhni vrečki prahu. Gre za mešanico soli, sladkorja, začimb, rastlinskih ekstraktov ter umetnih arom in barvil. Ključna sestavina je mononatrijev glutamat, ki deluje kot ojačevalec okusa in daje jedem značilen umami.
Vsebnost soli v teh vrečkah je lahko izjemno visoka – tudi do 1500 mg na porcijo, kar predstavlja več kot polovico priporočenega dnevnega vnosa.
Poleg tega rezanci sami po sebi vsebujejo predvsem ogljikove hidrate, medtem ko vlaknin, vitaminov in beljakovin skoraj ni. Obrok tako hitro nasiti, vendar prehransko ne prispeva veliko k ravnovesju, ki ga telo potrebuje.
So instant rezanci nevarni?
Čeprav instant rezanci niso strupeni, njihova hranilna vrednost ni najboljša. Redno uživanje lahko pomeni prekomeren vnos soli in nasičenih maščob, pomanjkanje vlaknin pa vodi do slabše prebave. Med postopkom cvrtja se v rezancih lahko tvori tudi akrilamid, spojina, povezana z morebitnimi škodljivimi učinki pri pogostem uživanju.
Kar se tiče MSG, večina raziskav potrjuje, da je v normalnih količinah varen. Evropska agencija za varnost hrane določa mejo 30 mg na kilogram telesne teže na dan. Pri občutljivih posameznikih se lahko ob zaužitju večjih količin pojavijo glavoboli ali zardevanje, a so ti primeri redki in večinoma blagi.
Instant rezanci so priročen odgovor na hiter življenjski slog – segrejejo, nasitijo in prinesejo občutek udobja. Vendar pa jih je priporočljivo uživati občasno, kot izhod v sili, ne pa kot del vsakodnevne prehrane. Visoka vsebnost soli in maščob lahko ob pogostem uživanju prispeva k povišanemu krvnemu tlaku, dehidraciji ali povečanju telesne teže.
Kot dodatek k pestro zasnovani prehrani ne predstavljajo velike nevarnosti, a če postanejo redna navada, lahko pustijo pečat na zdravju. Zmernost je zato ključna, ko zagrabimo za priročen lonček, ki v nekaj minutah postane kosilo ali večerja.
Foto: Freepik