Kako bo nov obračun omrežnine vplival na vaše račune za elektriko?
[MMC RTV SLO] – Z oktobrom prihaja nov tarifni sistem za obračunavanje omrežnine, kar bo vplivalo na gospodinjstva in podjetja po vsej državi. Gre za pomembno spremembo v načinu obračunavanja stroškov uporabe električnega omrežja, kjer bodo upoštevane nove metodologije, bolj pravični cenovni modeli in drugačne možnosti prilagajanja moči, ki jo uporabniki potrebujejo. V nadaljevanju podrobno predstavljamo, kaj bodo te spremembe pomenile za povprečnega uporabnika, tako v gospodinjstvu kot tudi v poslovnem okolju.
Spremembe v obračunavanju omrežnine: Kaj to pomeni?
Do zdaj so slovenski uporabniki električne energije omrežnino plačevali glede na nazivno moč glavne varovalke. To pomeni, da je bil znesek omrežnine določen na podlagi največje možne obremenitve, ki jo lahko prenese njihova električna napeljava. Uporabniki, ki so imeli močnejše varovalke, so plačevali več, četudi v praksi niso nikoli izkoristili celotne zmogljivosti.
Po novem sistemu, ki začne veljati oktobra 2024, se bo omrežnina obračunavala glede na dejansko obremenitev omrežja. To pomeni, da bodo stroški bolj pošteno porazdeljeni glede na dejansko uporabo omrežja. Tisti, ki omrežje manj obremenjujejo, bodo plačevali manj, medtem ko bodo uporabniki z višjo porabo morali plačati več.
Na primer, če gospodinjstvo uporablja električno energijo za napajanje osnovnih gospodinjskih aparatov, ne bo več plačevalo enakega zneska kot nekdo, ki uporablja veliko več energije zaradi električnih avtomobilov, toplotnih črpalk ali domačih savn. Agencija za energijo trdi, da bo novi model pravičnejši in bolj sorazmeren dejanski uporabi omrežja.
Novi časovni pasovi: Cena odvisna od ure in dneva
Pomembna novost novega sistema je uvedba treh cenovnih pasov znotraj dneva, kar pomeni, da bo cena elektrike odvisna od časa dneva, ko jo uporabljate. To je ukrep, ki spodbuja uporabnike, da porabo prilagodijo trenutni obremenitvi omrežja.
- Najdražje obdobje bo med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro, ko je povpraševanje po elektriki največje.
- Srednje cenovno obdobje bo med 6. in 7. uro, med 14. in 16. uro ter med 20. in 22. uro.
- Najcenejše obdobje bo med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, ko je omrežje najmanj obremenjeno.
To pomeni, da bodo uporabniki, ki lahko prilagodijo svojo porabo, na primer s tem, da ponoči perejo perilo ali polnijo električna vozila, plačevali manj. Vendar pa bo ta prilagodljivost odvisna od potreb in zmožnosti vsakega posameznika, kar bo najbolj vplivalo na gospodinjstva z večjimi porabniki energije.
Sezonsko razlikovanje cen: Zima bo dražja
Poleg dnevnih časovnih pasov bo omrežnina odvisna tudi od letnega časa. Vpeljani sta dve sezoni:
- Visoka sezona (november–februar): Omrežnina bo dražja zaradi večje porabe energije pozimi, predvsem zaradi ogrevanja. Poleg tega je v tem obdobju manj proizvodnje iz obnovljivih virov, kot so sončne elektrarne, kar dodatno obremeni omrežje.
- Nizka sezona (marec–oktober): V tem obdobju bo omrežnina cenejša, saj so pogoji za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov boljši, poraba pa nižja.
To sezonsko razlikovanje naj bi uporabnike spodbudilo k bolj premišljeni uporabi elektrike v času, ko je obremenitev omrežja najvišja, torej v zimskih mesecih.
Dogovorjena obračunska moč: Ključna novost
Eden najpomembnejših konceptov novega sistema je dogovorjena obračunska moč. Gre za količino moči, ki jo uporabnik določi glede na svoje potrebe, in ki jo elektrooperater upošteva pri obračunu omrežnine.
Elektrooperaterji bodo dogovorjeno moč določili na podlagi pretekle porabe odjemalca, pri čemer bodo upoštevali tri največje konice porabe v zimskem obdobju. To pomeni, da bodo na podlagi zgodovinskih podatkov določili, kolikšna moč je za posamezno gospodinjstvo realno potrebna.
Če bo uporabnik ocenil, da lahko svojo moč zmanjša (na primer z bolj ekonomičnim uporabo naprav ali zmanjšanjem števila sočasno delujočih velikih porabnikov), bo lahko dogovorjeno moč znižal, s čimer bo tudi znižal svoj strošek omrežnine.
Na drugi strani bodo gospodinjstva, ki pričakujejo povečano porabo (na primer zaradi nove toplotne črpalke, polnilnice za električna vozila ali druge naprave), morala zvišati svojo dogovorjeno obračunsko moč.
“Nov model bo bolj pravično razporedil stroške omrežnine. Tisti, ki bolj uporabljamo omrežje, bomo preko priključne moči plačali več kot tisti, ki manj. Generalno, kar zanima gledalce, pa je, da bo povprečno gospodinjstvo plačalo manj omrežnine,” je v oddaji Marcel pojasnil Aleksander Mervar, predsednik Elesa.
Presežna moč: Kazni za prekoračitve
Če bo uporabnik presegel dogovorjeno obračunsko moč, mu bo za vsak 15-minutni interval prekoračitve zaračunana dodatna omrežnina za presežno moč. To pomeni, da bo v času, ko bo uporaba omrežja najbolj obremenjena, kaznovan tisti, ki bo presegel svojo dogovorjeno moč.
Vendar pa bo sistem do leta 2026 v prehodnem obdobju. To pomeni, da se bo presežena obračunska moč do 30. septembra 2026 za manjše uporabnike (tiste z močjo do 43 kW) še ne bo zaračunavala, a bodo uporabniki že na svojih računih lahko videli, koliko bi morali plačati, če bi kazen že veljala. To jim bo omogočilo prilagoditev svojih navad brez finančnih posledic.
“Prehodno obdobje brez kaznovanja bo trajalo do 30. septembra 2026,” je potrdila tudi Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. To pomeni, da bodo imeli uporabniki dovolj časa, da spremenijo svoje navade in se prilagodijo novemu sistemu.
Novi uporabniki in prilagajanje moči
Pri novih uporabnikih, ki še nimajo zgodovine porabe, elektrooperaterji ne bodo imeli podatkov, na podlagi katerih bi določili dogovorjeno obračunsko moč. Zato se bo za prvo obdobje smatralo, da je dogovorjena moč enaka doseženi moči. Novi uporabniki bodo lahko dogovorjeno obračunsko moč prilagodili, ko bodo na voljo podatki iz prve visoke sezone, lahko pa jo določijo tudi sami, odvisno od pričakovane porabe.
Med nove uporabnike se štejejo vsi, ki se prvič priključujejo v omrežje, pa tudi tisti, ki se po dolgotrajni prekinitvi ponovno priklapljajo ali prehajajo na individualno samooskrbo.
Kako bodo uporabniki lahko spremljali porabo?
Portal Moj elektro bo igral ključno vlogo pri spremljanju in upravljanju porabe. Uporabniki bodo na tem portalu lahko brezplačno spremljali svojo porabo in dobivali obvestila o morebitnih prekoračitvah dogovorjene moči. To bo ključno orodje za uporabnike, da prilagodijo svojo rabo električne energije in se izognejo dodatnim stroškom.
Indikativna nazivna moč naprav
Povprečni uporabniki bodo morali bolj skrbno načrtovati uporabo električnih naprav, da se izognejo preseganju dogovorjene moči. Spodnja tabela prikazuje indikativne nazivne moči nekaterih najpogosteje uporabljenih naprav v gospodinjstvu:
Naprava | Indikativna nazivna moč (vati) |
Energetsko varčna LED žarnica | 20 |
Prenosni računalnik | 50 |
Televizor | 140 |
Namizni računalnik | 200 |
Hladilnik | 300 |
Pralni stroj | 1200 |
Klimatska naprava | 3000 |
Toplotna črpalka | 4000 |
Polnilnica za električno vozilo | 5000 |
Polnilnica za električno vozilo – trofazna | 11.000 |
Uporabniki bodo morali seštevati moči vseh naprav, ki jih nameravajo uporabljati hkrati, da ne bodo presegli dogovorjene moči.
Račun za elektriko bo bolj kompleksen
Po novem bo račun za elektriko še vedno vključeval omrežnino, ki bo po novem razdeljena na omrežnino za dogovorjeno moč in omrežnino za presežno moč. Vključeni bodo tudi drugi sestavni deli, kot so cena elektrike, prispevki, trošarina in DDV.
Vendar pa, kot poudarja Agencija za energijo, to ne pomeni, da se bo cena elektrike kot taka spremenila. Vse spremembe bodo izhajale iz novega načina obračunavanja omrežnine in prilagajanja porabe uporabnikov.
V prihodnjih letih bo zeleni prehod, ki vključuje opuščanje fosilnih goriv in prehod na obnovljive vire energije, zahteval visoke investicije v distribucijski sistem. Te investicije bodo neizogibno vplivale na stroške omrežnine.
Po oceni Agencije za energijo bo omrežnina do leta 2026 ostala stabilna, a že leta 2027 se pričakuje 29-odstotno povišanje omrežnine, kar bo rezultat nujnih investicij v omrežje.
Nova ureditev torej prinaša ne samo spremembo v trenutnem načinu obračunavanja, ampak tudi dolgoročne posledice za upravljanje električnega omrežja v Sloveniji.
Portal24; Foto: Pixabay/blickpixel