Komisija za preprečevanje korupcije: Leto 2023 zahtevno, a uspešno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v letnem poročilu za leto 2023 ocenila preteklo leto kot zahtevno, a uspešno. KPK opozarja na pomanjkanje prevzemanja odgovornosti v družbi in pretirano iskanje obvodov zakonodaje.

Največ pravnomočno končanih ugotovitev kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je bilo na področjih integritete, nasprotja interesov in omejitev poslovanja. “Če bi se ti instituti dosledno uresničevali v praksi, bi lahko predstavljali t. i. imunski sistem pri preprečevanju korupcije. Tako pa je še vedno prisotna miselnost, da je pretentati državo vrlina, hkrati pa vse prevečkrat opažamo obvode zakonodaje, ki so sicer legalni, ne pa tudi legitimni,” je poudaril predsednik KPK Robert Šumi ob predstavitvi letnega poročila in ocene stanja za 2023.

Lani je KPK prejela 817 prijav, kar predstavlja 18-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022. Od teh prijav je bilo rešenih 600 primerov. KPK je 123 zadev odstopila policiji in tožilstvu, 244 pa drugim organom. Uvedli so 111 prekrškovnih postopkov in izrekli 102 ukrepa. Poleg tega je KPK izdala tudi 11 priporočil in dve pobudi.

Analiza delovanja javnega sektorja

Med glavnimi dosežki za leto 2023 KPK izpostavlja analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva, nov predlog resolucije o preprečevanju korupcije, prevzem novih nalog in pristojnosti s področja zaščite prijaviteljev, uspešno končan pilotni projekt Krepitev integritete otrok v osnovnih šolah ter nov preventivni projekt z znanimi imeni iz sveta športa.

Za napredek na področju preprečevanja korupcije bo nujna sprememba miselnosti in odprava neustreznih praks. “Ostajajo številni izzivi tako z vidika neustreznih zakonskih določb kot kršitev zakona in neprevzemanja odgovornosti vodilnih ljudi na funkcijah, ki bi morali biti zgled drugim,” poudarjajo na KPK.

Mednarodni kazalniki kažejo, da je Slovenija v teoriji odlična, v praksi pa je drugačna. “Slovenija tako dosega zelo visoke ocene pri indikatorjih integritete javnega sektorja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), na indeksu zaznave korupcije Transparency International pa nasprotno zaseda mesto pod povprečjem Evropske unije,” navajajo na KPK.

KPK meni, da moramo za učinkovito spremembo na bolje spremeniti miselnost, ki v ospredje postavlja zgolj lastno korist, in prekiniti prakso iskanja obvodov za pretentanje države. Nujno je tudi sodelovanje drugih deležnikov, ki morajo prepoznati pomen integritete, odgovornosti in transparentnosti ter z dejanji odločno pokazati, da je toleranca do korupcije ničelna.

[Vir: STA]; Portal24; Foto: KPK

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja