Kontroverzni predlog zakona o evtanaziji – stališča parlamentarnih strank
Vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je že dolgo časa eno najbolj etično zahtevnih tem v družbi. Sredi julija je skupina pobudnikov vložila predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v zakonodajni postopek. Predlog zakona je med političnimi strankami in družbenimi skupinami v Sloveniji sprožil burne odzive.
Predlog zakona se zavzema za zagotovitev možnosti dostojne smrti neozdravljivo bolnim posameznikom, ki trpijo neznosne bolečine in jim kljub paliativni oskrbi medicina ne more več pomagati. Kljub temu se pojavljajo številni pomisleki in očitki, da bi zakon lahko omogočil zlorabe postopka. Prav tako je tukaj dejstvo, da zakon nasprotuje medicinski etiki in ustavi države.
Iskanje političnega konsenza glede tega izjemno občutljivega vprašanja se zdi zahtevna naloga, saj stranke različno pristopajo k tej temi in izražajo raznolika stališča. V tem kontekstu je tudi vprašanje paliativne oskrbe postalo ključna točka razprav, saj se vse stranke strinjajo, da je potrebno to področje sistemsko urediti in izboljšati, ne glede na stališča do zakonskega predloga o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Stranka Levica
Stranka Levica je jasno izrazila podporo predlaganemu zakonu. Menijo, da je treba področje ustrezno regulirati, tako da bo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja rezultat posameznikove svobodne odločitve. Levica ocenjuje, da predlog zakona preprečuje morebitne zlorabe, saj jasno navaja pogoje, pod katerimi bi bil pacient upravičen do postopka. Prav tako izpostavljajo, da je v zakonu predviden institut ugovora vesti, ki omogoča zdravstvenim delavcem, da se umaknejo iz postopkov nudenja te storitve, če bi bilo za njih etično sporno.
Socialni Demokrati
Socialni demokrati podpirajo pravico posameznika do izbire pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, vendar poudarjajo, da je potrebno okrepiti paliativno oskrbo in izboljšati sistem tovrstne oskrbe. Njihova prioriteta je zagotavljanje kakovostnega življenja vsem, zato se zavzemajo za razvoj dolgotrajne in paliativne oskrbe ter negovalnih bolnišnic in hospic programov tako na domu kot v posebnih ustanovah. Kljub temu še niso sprejeli dokončnega stališča glede zakonskega predloga in bodo o njem opravili razpravo.
Gibanje Svoboda
Gibanje Svoboda se zaveda pomembnosti zagotavljanja kakovostne paliativne oskrbe in podpira razmislek o tem, kako omogočiti dostojno jesen življenja starejšim ter sočutno paliativno oskrbo umirajočih. Preden se odločijo o morebitni podpori zakonskemu predlogu, bodo poslanci najprej temeljito razmislili o tej civilizacijski temi.
Slovenska Demokratska Stranka
V največji opozicijski stranki SDS zakonu ostro nasprotujejo. Vztrajajo, da je življenje sveto in se zavzemajo za širšo in poglobljeno razpravo v javnosti o tej temi. Prav tako se sprašujejo, ali je družba že pripravljena sprejeti možnost pomoči pri umiranju namesto pomoči pri življenju. SDS verjame v nedotakljivost človekovega življenja, kot tudi določa slovenska Ustava.
Nova Slovenija
Krščanski demokrati (NSi) prav tako nasprotujejo zakonu, saj delijo zaskrbljenost zdravniških organizacij glede etičnih tveganj in možnosti zlorab. Menijo, da bi sprejetje takšnega zakona lahko privedlo do napačne miselnosti, da je življenje starega, onemoglega ali bolnega človeka manjvredno. Prizadevajo si za ohranjanje življenja kot svetega in nedotakljivega.
Zdravniške organizacije
Zdravniške organizacije ostajajo trdno proti zakonu, saj menijo, da bi se z uveljavitvijo odprla vrata možnostim, ki niso povezane z neozdravljivimi boleznimi ali trpljenjem zaradi bolečin. Poudarjajo, da noben zakon ne sme biti nad kodeksom zdravniške etike in izražajo bojazen pred prisilnim izvajanjem določenih storitev.
Skupna točka med vsemi strankami je prepoznavanje potrebe po izboljšanju paliativne oskrbe v državi. Vse stranke se zavedajo, da je potrebno sistemsko urediti to področje ter zagotoviti ustrezno nego in oskrbo tistim, ki se soočajo s težkimi življenjskimi situacijami ob koncu življenja.