Kopičenje: Kako čustva vodijo do natrpanih domov
Kopičenje je vedenje, kjer posameznik nabira in hrani stvari, ki so pogosto nepotrebne ali brez vrednosti. Na prvi pogled se zdi, da je to le navada ali strah pred pomanjkanjem, žal se za tem vedenjem skriva veliko več. Gre za psihološki pojav, ki ga pogosto spremljajo čustvene in duševne stiske.
Veliko ljudi stvari kopiči, ker se težko ločijo od predmetov. Ti predmeti lahko predstavljajo spomine, občutek varnosti ali celo identiteto. Naši možgani pogosto povezujejo predmete z določenimi čustvi ali dogodki. Denimo, star kos oblačila lahko osebo spomni na srečne trenutke iz preteklosti, zato ga težko zavrže, saj bi se s tem morda ločila tudi od tistega občutka.
Znanost o kopičenju
Kopičenje ni samo stvar nereda. Znanstvene raziskave so pokazale, da možgani ljudi, ki kopičijo, delujejo nekoliko drugače. Ob misli, da bi nekaj zavrgli, se v njihovih možganih sprožijo deli, povezani z anksioznostjo in stresom. Namesto sproščujočega občutka, ko se znebiš stvari, občutijo nelagodje ali celo strah. To vodi do tega, da ohranjajo predmete, tudi če jih ne potrebujejo ali jih celo ne uporabljajo več.
Ena od možnih razlag je, da kopičenje izhaja iz težav s procesiranjem odločitev in čustev. Ko pride čas, da se nekaj zavrže, se oseba sooči z vrsto vprašanj, kot so: Ali bom to potreboval kasneje? Kaj pa, če mi bo kdaj žal? Ta negotovost povzroča preobremenjenost, zaradi česar je lažje preprosto obdržati stvari.
Kdo skladišči?
Vsakdo se lahko sooči s kopičenjem, a so določene skupine bolj dovzetne za to vedenje. Študije so pokazale, da imajo ljudje z anksioznimi motnjami, depresijo ali obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM) večjo verjetnost, da kopičijo. Občutek izgube nadzora nad svojim življenjem je pogosto močno povezan s kopičenjem, saj lahko zbiranje predmetov posamezniku daje občutek varnosti in nadzora nad svojim okoljem.
Tudi starejši ljudje so pogosto nagnjeni h kopičenju. Ko se starajo, se težko ločijo od stvari, saj imajo mnogi od teh predmetov sentimentalno vrednost. Poleg tega se lahko starejši ljudje bojijo, da bodo kdaj potrebovali te stvari v prihodnosti, zato jih zadržujejo.
Kako pomagati osebi, ki kopiči?
Pomagati osebi, ki kopiči, ni enostavno, saj to vedenje ni zgolj navada, ampak globoko zakoreninjena čustvena potreba. Pomembno je pristopiti previdno in z razumevanjem. Kritika ali pritisk pogosto vodi do nasprotnega učinka – oseba se bo zaprla vase in postala še bolj navezana na svoje predmete.
Najprej je pomembno, da osebi pokažete podporo in razumevanje. Zavedajte se, da ti predmeti zanje predstavljajo nekaj več kot zgolj stvari. Lahko poskusite z nežnim pogovorom, kjer skupaj preučite pomen določenih predmetov. Osebo vprašajte, kako se počuti, ko razmišlja o zavrženju teh stvari, in ji pomagajte prepoznati čustva, ki jih ob tem doživlja.
Pomaga lahko tudi sodelovanje s strokovnjakom, kot je psihoterapevt ali svetovalec, specializiran za to področje. Terapevti lahko pomagajo osebi razumeti vzroke kopičenja in razviti nove strategije za obvladovanje. Vedenjska terapija je pogosto uspešna pri zmanjšanju kompulzivnih navad, saj osebo nauči, kako prepoznati in obvladovati impulze po kopičenju.
Portal24; Foto: Freepik