Krepitev enotnega trga EU: Ključ do konkurenčnosti
Enotni trg je od ustanovitve Evropske unije (EU) leta 1993 služil kot njegov temeljni steber. Ob 30. obletnici enotnega trga leta 2023 pa je bila potreba po poglobljenem pregledu in okrepitvi tega ključnega dosežka zelo očitna. Jacques Pelkmans, cenjen strokovnjak za evropsko ekonomijo in profesor na Bruseljskem inštitutu za evropske študije, je v svojem najnovejšem prispevku izrazil močne skrbi glede pomanjkljivosti in ovir, ki so prisotne na enotnem trgu EU, in pozval k nujnim ukrepom za njegovo izboljšanje.
Pomanjkljivosti na enotnem trgu so razkrile pomembne slabosti, ki ogrožajo njegovo funkcionalnost in učinkovitost. Pelkmans opozarja, da bi lahko enotni trg, če bi se tem pomanjkljivostim pravilno naslovili, prinesel EU kar 9 odstotkov njenega trenutnega bruto domačega proizvoda (BDP). To je enako BDP držav, kot so Češka, Belgija in Irska skupaj. Toda da bi dosegli ta potencial, bodo potrebni odločni ukrepi političnega vodstva EU.
Neenotnost
Med najpomembnejšimi pomanjkljivostmi enotnega trga je njegova dejanska “neenotnost”. Čeprav se tržišče imenuje “enotno”, se sooča z mnogimi ovirami in izkrivljanji, ki onemogočajo njegovo pravilno delovanje. Tako se postavlja vprašanje, kako je mogoče oblikovati resnično enoten trg, ki bo koristil vsem članicam EU.
Eden od ključnih korakov, ki jih predlaga Pelkmans, je imenovanje posebnega komisarja za notranji trg, idealno podpredsednika Evropske komisije, ki bi jasno pokazal, da je enotni trg politična prednostna naloga. Ta oseba bi bila odgovorna za usklajevanje in izvajanje ukrepov za izboljšanje enotnega trga ter zagotavljanje, da se dosežejo zastavljeni cilji.
Nadaljnji korak bi bil ustanovitev srednjeročnega programa, ki bi ga odobril Evropski svet. Izvajala bi ga Evropska komisija v sodelovanju z Evropskim parlamentom. Program bi zajemal reden in strog nadzor, da bi se zagotovilo, da napredek ne zastane. Vključeval bi tudi trojko nacionalnih predsedstev, ki bi delovala podobno kot v zgodnjem obdobju Jean-Clauda Delorsa v letih 1985–1988.
Vprašanje izvrševanja
Izjemno pomembno je tudi vprašanje izvrševanja. Kršitve enotnega trga so pogosto drage za sam trg, vendar za zadevne države članice komajda predstavljajo večje breme, tudi če traja več let, da se rešijo. Pelkmans predlaga uvedbo možnosti hitrega postopka ali začasne razveljavitve nacionalne zakonodaje v resnih primerih, kar bi prispevalo k učinkovitejšemu reševanju kršitev.
Poleg tega bi moral odbor Evropskega parlamenta IMCO (Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov) redno obravnavati uveljavljanje enotnega trga s spremljajočimi poročili in obsežnimi zaslišanji, ki bi zagotovili, da se sliši glas potrošnikov, državljanov in podjetij.
Program bi moral biti ambiciozen in se osredotočiti na reševanje ključnih vprašanj na enotnem trgu. To vključuje odpravo ovir in izkrivljanj pri storitvah, ki spadajo pod Direktivo o storitvah iz leta 2006, s poudarkom na strokovnih storitvah, maloprodaji (vse do lokalne ravni) in gradbenih storitvah.
Storitve
Drugi del programa se nanaša na storitve, ki spadajo pod namensko sektorsko ureditev, kot je železniški tovorni promet. Prav tako poudarja potrebo po boljšem omogočanju čezmejnega potrošniškega in drugega financiranja ter večjih naložbah v čezmejne povezovalne vode.
Verodostojnost predlaganega programa bi temeljila tudi na odpravi “trde razdrobljenosti”, vključno s konsolidacijo telekomunikacijskega trga EU, strožjimi pravili za usklajevanje frekvenc spektra med državami članicami ter prehodom z nešteto nacionalnih predpisov o avtorskih pravicah v enoten režim avtorskih pravic EU.
Opustitev nerealnih pristopov
Pelkmans poudarja, da je ključno, da se opustijo nerealni pristopi, kot je revidiran pristop k usklajenim evropskim standardom, in prenehati urejati vprašanja, ki jih je bolje prepustiti diplomaciji. Slednje za evropska podjetja, vključena v globalne vrednostne verige predstavlja velik strošek.
Podpora novoustanovljenim podjetjem v EU bi morala biti izboljšana. To bi namreč spodbudilo večjo dinamiko v gospodarstvu EU. Toda vsi ti ambiciozni cilji bodo zahtevali politično spretnost, odločnost in kapital.
V zaključku je jasno, da je krepitev enotnega trga nujna za prihodnjo konkurenčnost in blaginjo EU. EU se ne more zanašati na pretekle uspehe, temveč mora nujno ukrepati zdaj in resnično opolnomočiti enotni trg, ki ostaja njen edinstveni adut v vse bolj nestabilnem in negotovem svetovnem redu. Resnična odgovornost političnega vodstva EU je na preizkušnji, se se soočajo z izzivom, ki bo oblikoval prihodnost celotne unije.
vir; Foto: Pexels