Laboratorijsko meso morda 25-krat slabše za podnebje kot govedina
Laboratorijsko meso proizvedeno iz gojenih celic, bi lahko bilo za podnebje 25-krat slabše kot običajna govedina. Laboratorijsko pridelano ali “kultivirano” meso je pridobljeno z gojenjem živalskih matičnih celic v hranilno bogatem mediju. Mnogi domnevajo, da bi lahko bila bolj humana in okolju prijaznejša alternativa tradicionalnemu mesu, saj se za njegov razvoj porabi manj kmetijske zemlje, hrane, vode in antibiotikov kot pri živinoreji. Poleg tega pri tem ne ubijejo nobena druga živa bitja.
Nova analiza medtem kaže, da bi lahko bila masovna proizvodnja laboratorijsko pridelanega mesa z uporabo sedanjih tehnologij bistveno slabša za okolje kot reja govedine. Trenutno se meso na osnovi živalskih celic (ACBM) proizvaja le v zelo majhnem obsegu in z ekonomsko izgubo. Nove raziskave pa kažejo, da bi povečanje obsega postopka lahko povzročilo od štiri do 25-krat več emisij kot svetovna industrija govedine.
Sektor ACBM je od vlagateljev na podlagi trditve, da bo ta izdelek okolju prijaznejši od govedine, prejel milijarde dolarjev, so raziskovalci zapisali v študiji. Študija še ni bila strokovno pregledana. Res je, da meso, pridelano v laboratoriju, ne potrebuje zemlje, vode in antibiotikov kot govedo. Strokovnjaki pa zdaj ugotavljajo, da so bile doslej narejene napačne analize in sicer brez ogljikovih izpustov.
“Ocene vplivov na podnebje omenjajo tehnologije, ki se ne uporabljajo”
Raziskovalci trdijo, da je težava v tem, da je veliko teh poročil modeliralo vpliv ACBM na podnebje z uporabo tehnologij, ki bodisi ne obstajajo ali pa verjetno ne bodo delovale. Na primer, ena pogosto citirana študija je ocenila emisije ogljika pri proizvodnji ACBM z uporabo cianobakterijskega hidrolizata kot celične surovine.
Avtorji najnovejše študije pa pojasnjujejo, da “to ni tehnologija ali surovina, ki se trenutno uporablja za razmnoževanje živalskih celic, niti trenutno ni blizu izvedljivosti.”
Druga znana poročila so analizirala okoljski vpliv gojenega mesa, proizvedenega s komponentami gojišča za hrano. Tak postopek je trenutno mogoč samo z uporabo mešanic hranil farmacevtske kakovosti, ki so bile prečiščene do visoke ravni.
Problematičen postopek čiščenja
Proces čiščenja je odgovoren za večino emisij. Na primer, za gojenje laboratorijskega mesa je absolutno nujno odstraniti endotoksin, ki ga bakterije sproščajo v okolje, saj lahko že majhne količine v gojišču preprečijo razmnoževanje celic.
Ob predpostavki nadaljnje uporabe visoko rafiniranih rastnih medijev strokovnjaki ocenjujejo, da se med razvojem kilograma ACBM proizvede od 246 do 1508 kilogramov emisij ogljikovega dioksida. Slednje pomeni, da lahko laboratorijsko pridelano meso povzroči od štiri do 25-krat več emisij kot vzreja govedi.
Avtorji študije so ponudili tudi rešitev za ta problem. Dejali so, da je treba delati na razvoju celičnih linij, ki bodo lahko prenašale višje ravni endotoksina.
Raziskava z naslovom Okoljski vplivi gojenega mesa: Ocena življenjskega cikla od zibelke do vrat je bila objavljena na bioRxiv.