Ledeniki se topijo spektakularno hitro, tega ne more ustaviti nič
Ledeniki se topijo s spektakularno hitro in tega ne more ustaviti nič. Svetovna gladina morja se medtem dviguje več kot dvakrat hitreje kot v prvem desetletju meritev, od leta 1993 do 2002, so opozorili ZN.
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je pred dnevom Zemlje, ki je 22. aprila, objavila letno poročilo o stanju svetovnega podnebja, spremembah, ki so se zgodile na planetarni ravni zaradi rekordnih ravni toplogrednih plinov v ozračju.
Poročilo navaja, da je bila povprečna temperatura planeta leta 2022 za 1,15 stopinje Celzija višja kot v predindustrijskem obdobju (1850-1900). Zadnjih osem let pa je bila meritev od začetka meritev, kljub ohladitvi, ki jo je povzročil La Nino podnebni pojav, tri leta zapored najtoplejša, poroča AFP.
“Glede ledenikov smo že izgubili”
Svet bi lahko leta 2023 ali 2024 zaradi podnebnih sprememb in pričakovanega segrevanja zaradi vrnitve El Nina, podrl nov povprečni temperaturni rekord, so opozorili klimatologi. “Morski led ob Antarktiki je dosegel najnižjo doslej zabeleženo raven. Taljenje nekaterih evropskih ledenikov pa je dobesedno podiralo rekorde,” navaja WMO.
“Izgubili smo že, ko gre za ledenike. Koncentracija CO2 je namreč že zelo visoka in obstaja tveganje, da se bo gladina morja še tisoče let dvigovala,” je za AFP povedal generalni sekretar WMO Petteri Taalas. Taljenja ledenikov ni mogoče ustaviti, “razen če se najde način za odstranitev CO2 iz ozračja,” je dejal.
Evropski ledeniki
Referenčni ledeniki so se v zadnjih desetih letih stopili veliko bolj od povprečja. Od leta 1970 so se stopile za skoraj 30 metrov. Evropske Alpe so glede taljenja ledenikov zaradi kombinacije rahlega sneženja, prihoda saharskega prahu marca 2022 in vročinskih valov od maja do začetka septembra, podirale rekorde.
Razmere s švicarskimi ledeniki so še posebej dramatične. Med letoma 2021 in 2022 so izgubili 6 odstotkov obsega, od leta 2001 do 2022 pa kar tretjino. Prvič poletje ni preživel sneg niti na najvišjih legah, kjer potekajo meritve, prav tako ni bilo kopičenja svežega ledu.
Gladina morja in oceanov je prav tako dosegla rekordne ravni
Globalna gladina morja se dviguje več kot dvakrat hitreje kot v prvem desetletju meritev, od leta 1993 do 2002, in lani je dosegla nov rekord. Od leta 2013 do 2022 so v povprečju zrasle za 4,62 milimetra na leto. Skupno povečanje od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja je po poročilu več kot 10 centimetrov.
Suša, poplave in vročinski valovi prizadenejo velike dele sveta, s tem povezani stroški pa še naprej naraščajo. Vročinski valovi so lani v Evropi vzeli 15.000 življenj. “Emisije toplogrednih plinov ne nehajo naraščati, podnebje se še naprej spreminja in prebivalstvo celotnega sveta je močno prizadeto zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih pojavov,” je opozoril Taalas.
Malo upanja
Taalas je poudaril, da se “ta negativna tendenca meteoroloških razmer in vseh teh parametrov ne glede na uspešnost blaženja podnebnih sprememb, lahko nadaljuje do leta 2060”.
“V ozračje smo že izpustili toliko CO2, da bo trajalo več desetletij, da zaustavimo ta negativni trend. Izgubili smo že, ko gre za taljenje ledenikov in dvig morske gladine, to je slaba novica,” je dejal. A kljub vsemu obstaja upanje.
Najprej zato, ker zelene energije postajajo cenejše od fosilnih goriv, je dejal Taalas. Taalas je poudaril, da se planet ne premika več proti segrevanju za 3 do 5 stopinj Celzija, kot so napovedovali leta 2014, temveč za 2,5 do 3 stopinje Celzija.
“V najboljšem primeru bi še lahko dosegli segrevanje za 1,5 stopinje, kar bi bilo najboljše za dobrobit človeštva in biosfere ter svetovnega gospodarstva,” je dejal. Pri tem je opozoril, da je 32 držav zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov. Slednje pa ni vplivalo na rast njihovih gospodarstev.
“Države so se okrepile, prav tako zasebni sektor,” je dejal. Po drugi strani pa je izrazil obžalovanje, da ima le polovica od 193 držav članic ZN sisteme za zgodnje opozarjanje.
vir Foto: Freepick