Leto 2023: Od vojn in naravnih katastrof do glasbenih dosežkov
Izraelska vojna proti Hamasu in nadaljevanje ruske invazije na Ukrajino sta svet oddaljila od miru v še enem letu vojne, hkrati najbolj vročem v zgodovini, v katerem so svetovni voditelji pokazali svojo pripravljenost poslati fosilna goriva v preteklost.
Bilo je še eno leto ekstremov. Na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini so se bojevale hude vojne, “hitro in učinkovito” v Gorskem Karabahu, število beguncev na svetu še nikoli ni bilo večje, zdaj jih je 114 milijonov, Indijci so prehiteli Kitajce, temperature so se dvignile do rekordnih vrednosti, poleti pa je svet preplavil roza val barbimanije.
Hamasov brutalni teoretični napad na civiliste v južnem Izraelu 7. oktobra je bil povod za oster konflikt na Bližnjem vzhodu in humanitarno krizo na območju Gaze.
V gnusnem napadu brez primere so palestinski skrajneži ubili 1200 Izraelcev in ugrabili okoli 240 ljudi. Izrael se je, potem ko si je opomogel od začetnega šoka in velikih neuspehov v samoobrambi, po pričakovanjih ostro odzval in se namenil uničiti Hamas. Po palestinskih podatkih je bilo ubitih več kot 20.000 ljudi, dostava humanitarne pomoči in osnovnih potrebščin pa je ovirana.
V prvem in doslej edinem premirju, ki je konec novembra trajalo skupno sedem dni, je Hamas izpustil 105 talcev, Izrael pa 240 Palestincev iz izraelskih zaporov.
Vse manj časa in denarja za Ukrajino
Vojna na Bližnjem vzhodu je preusmerila pozornost od ruske vojne v Ukrajini, s prihodom zime pa ni pričakovati napredka v ukrajinski protiofenzivi, ki se je začela poleti in ni dala rezultatov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nenehno prosi za več vojaške in finančne pomoči, a v ZDA, državi, ki prednjači v vojaški pomoči napadeni državi, so začeli zategovati pas, saj je kongresa z republikansko večino vse manj zanima odobritev dodatne pomoči Kijevu.
Od začetka vojne v Ukrajini je EU proti ruskemu gospodarstvu in političnim elitam uvedla 11 paketov sankcij. Toda Moskva uspe te ukrepe do neke mere zaobiti, pogosto s pomočjo tretjih držav.
Toda ena zmaga za Ukrajino in Evropo, kot jo opisuje Zelenski, je bila dosežena sredi decembra. Voditelji EU so se odločili za začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, ni pa znano, kdaj bo prva medvladna konferenca o pristopu in kdaj bo sprejet pogajalski okvir.
Zaradi blokade madžarskega premierja Viktorja Orbana je propadel načrt, da bi Ukrajini iz proračuna EU zagotovili 50 milijard evrov, a bodo to vprašanje ponovno obravnavali prihodnje leto.
Putin, ki ga je ICC iskal marca, je konec leta dejal, da bo Moskva nadaljevala s “posebno vojaško operacijo”, dokler Kijev ne pristane na dogovor, ki bo upošteval rusko varnost.
Julija je propadel črnomorski sporazum o žitu. Rusija se je namreč odločila od njega odstopiti, zato je Ukrajina vzpostavila “humanitarni koridor”, da bi zaobšla rusko blokado kijevskega izvoza žita čez Črno morje. Ukrajina trdi, da alternativna pot deluje, čeprav je bila tarča ruskih napadov.
Azerbajdžan je izkoristil dejstvo, da je Rusija v Ukrajini “okupirana”, 19. septembra sprožil veliko vojaško operacijo in v pičlih dveh dneh pod svojo oblast vrnil “odpadniški” Gorski Karabah. Sledilo je množično izseljevanje etničnih Armencev, skoraj 100.000 jih je zapustilo enklavo.
Finska pristopila k Natu, Prigožinov upor in politični premiki po svetu
Finska, ruska soseda, je aprila uradno postala 31. članica Severnoatlantske zveze (Nato), kar je bil pomemben korak za državo, ki je desetletja ohranjala vojaško neuvrščenost. Ta odločitev je bila posledica ruske invazije na Ukrajino, ki je spodbudila številne evropske države k okrepitvi svoje varnosti.
Švedska je tudi izkazala zanimanje za pristop k Natu, vendar se še vedno sooča s čakanjem, saj je Turčija in Madžarska zadržujeta njihov pristop.
Junija se je ruska politična elita soočila z maščevalnim pohodom vodje Wagnerjevih plačancev, Jevgenija Prigožina, ki je bil nezadovoljen zaradi pomanjkanja podpore vojaške elite v vojni v Ukrajini. Njegovi Wagnerjevci so se hitro približali Moskvi, vendar je Prigožin nato ustavil svoje enote, po poročilih morda po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka. Kasneje je bila obljubljena amnestija za udeležence, Prigožin pa je bil izgnan v tujino. Presenetljivo je le dva meseca pozneje, 23. avgusta, v sumljivih okoliščinah umrl v letalski nesreči.
Kitajski predsednik Xi Jinping je marca osvojil tretji mandat in postal najvplivnejši voditelj države po Mao Zedongu, saj je prejel soglasno podporo kitajskega parlamenta.
Britanski kralj Charles III. je bil maja okronan na razkošni slovesnosti v Londonu, kar je bil prvi tak dogodek v 70 letih. S 74 leti je najstarejši novi suveren v zgodovini britanske monarhije.
Izidi volitev…
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je maja zmagal v drugem krogu predsedniških volitev in dosegel svoj tretji mandat. Ob tem je svojim privržencem sporočil, da je “zmagala demokracija”.
Na Finskem je desna koalicija aprila tesno zmagala na volitvah in odstavila levo vlado pod vodstvom Sanne Marin, ki je bila nekoč najmlajša predsednica vlade na svetu.
V začetku oktobra je na Slovaškem zmagal levičarski populist Robert Fico, ki je obljubil ukiniti vojaško pomoč Ukrajini, zavezništvo z EU in ZDA ter okrepiti nadzor nad mejo pred nezakonitimi migranti.
Socialist Pedro Sanchez je novembra dobil nov štiriletni mandat kot španski premier, a je to dosegel s pomilostitvijo organizatorjev katalonskega referenduma o neodvisnosti leta 2017.
Nizozemski desničar Geert Wilders se pogaja o koalicijski vladi, potem ko je njegova protiislamska stranka na volitvah v novembru presenetljivo osvojila 23 odstotkov glasov.
Poljski konservativni populisti so izgubili volitve, zato je decembra prisegla nova vlada pod vodstvom premierja Donalda Tuska, kar naj bi prineslo izboljšanje odnosov med Varšavo in Brusljem.
Ameriški predsednik Joe Biden se spopada z izzivi, ki jih je podedoval od svojega predhodnika Donalda Trumpa. Predstavniški dom je odobril preiskavo o morebitnih koristih, ki jih je Bidenova družina imela od poslov njegovega sina Hunterja med njegovim podpredsedniškim mandatom.
Poleg tega bi se Biden in Trump lahko spopadla na volitvah leta 2024, pri čemer pa se Trump sooča tudi s pravnimi težavami, saj je bil obtožen več finančnih malverzacij in poskusov razveljavitve rezultatov predsedniških volitev leta 2020.
Pot k opustitvi fosilnih goriv, glasba Beatlov in Rolling Stonesov ter svetovni dosežki
Svet se je soočal z najbolj vročim letom doslej, pri čemer je vmesno poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) o stanju svetovnega podnebja razkrilo, da se je skoraj 200 držav strinjalo, da morajo fosilna goriva postati preteklost. To je bil pomemben korak v boju proti podnebni katastrofi, ki grozi planetu.
Na nedavnem podnebnem vrhu COP28 v Dubaju je bil dosežen dogovor o prehodu s fosilnih goriv na druge vrste virov energije. Pogodbenice so se dogovorile, da bodo do leta 2030 potrojile zmogljivosti obnovljivih virov energije, kar je ključnega pomena za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
S podnebnimi spremembami se sooča tudi Švica, saj so njeni ledeniki izgubili približno 10 odstotkov preostale prostornine v zadnjih dveh letih. Hkrati so gozdni požari v Kanadi uničili rekordno območje, kar predstavlja pet odstotkov gozdnatih površin na Zemlji. Požari so zajeli tudi Kanarske otoke, Havaje in Grčijo, medtem ko so pogoste poplave pokazale, da ni šlo samo za ekstremne temperature.
Leto je zaznamovala tudi naravna nesreča, zlasti februarska potresa v Turčiji in Siriji, ki sta zahtevala 59.000 življenj, kar je pustilo srhljive posledice.
Medtem pa so glasbeni velikani Beatli izdali svojo zadnjo pesem “Now And Then”, ki je bila prvotno posneta leta 1978 s strani Johna Lennona. Paul McCartney in Ringo Starr sta pesem dokončala in ji dodala kitarski del Georgea Harrisona, kar je bilo prvič po mnogih letih, da so se vsi štirje člani skupine pojavili na posnetku.
Rolling Stonesi so tudi vzbudili veliko pozornost, saj so po 18 letih izdali nov album z naslovom “Hackney Diamonds” in napovedali turnejo, ki bo oživila njihovo glasbeno potovanje.
Elon Musk je začel prenovo blagovne znamke Twitterja, ki se zdaj imenuje X, s spremembo imena tvitov v objave. To je bila le ena od številnih sprememb, ki jih je Musk uvedel po prevzemu podjetja.
Barbie, The Reserve, Euclid…
Princ Harry je presenetil s svojimi spomini z naslovom “The Reserve”, v katerih je razkril številne neprijetne podrobnosti iz življenja kraljeve družine, vključno s svojim starejšim bratom Williamom.
V filmski industriji je izstopala uspešnica “Barbie” režiserke Grete Gerwing, ki je prinesla milijarde dolarjev zaslužka in zasenčila mnoge druge filme.
V svetu znanosti in tehnologije je prišlo do pomembnih dosežkov, kot je prvi dojenček z DNK treh ljudi, dosežen s pomočjo mitohondrijske nadomestne terapije. Poleg tega je Evropski satelit Euclid začel pošiljati osupljive fotografije globokega vesolja, svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je odobrila izboljšano cepivo proti malariji.
Vesoljska tekma se je razplamtela, saj je Indija postala prva država, ki je uspešno pristala z vesoljskim plovilom na južnem polu Lune.
Vendar pa je bila dirka na morsko dno tragična, saj je podmornica Titan eksplodirala med potovanjem do razbitin Titanika, pri čemer je umrlo pet potnikov, vključno z ustanoviteljem družbe OceanGate Expeditions.
Svetovalci, umetniki in zvezdniki, ki so nas zapustili
V letošnjem letu smo izgubili več izjemnih osebnosti, ki so pustile pomemben pečat v različnih področjih. Med njimi je bil tudi štirikratni italijanski premier, medijski mogotec in ustanovitelj uspešnega nogometnega kluba AC Milan, Silvio Berlusconi, ki je umrl pri 86 letih. Berlusconi je bil kontroverzen zaradi svojih finančnih in spolnih škandalov ter je postal eden najbolj razdeljenih politikov v sodobni Italiji.
Drugi izgubljeni velikan je bil diplomat in znanstvenik Henry Kissinger, ki je umrl pri 100 letih. Kissinger je bil pomemben akter v ameriški zunanji politiki in je prejel Nobelovo nagrado za mir za svoj prispevek k pogajanjem o prekinitvi ognja v Vietnamu.
Svet je izgubil tudi velikega češkega pisatelja Milana Kundere, avtorja mojstrovine “Neznosna lahkost obstoja”, ki je kritiziral totalitarni komunistični režim.
Glasbeno sceno je zaznamovala smrt energične kraljice rocka, Tine Turner, ki je s svojim močnim glasom in uspešnimi pesmimi, kot sta “Proud Mary” in “River Deep, Mountain High”, postala glasbena ikona.
Igralca Matthewa Perryja, znanega po vlogi Chandlerja Binga v priljubljeni seriji “Prijatelji,” smo izgubili pri 54 letih. Kljub uspehu v karieri se je boril z odvisnostjo od mamil in alkohola.
Pred božičem je svet zapustil Shane MacGowan, irski glasbenik in avtor najbolj priljubljene božične pesmi sodobnega časa. Kljub burnemu življenju je doživel 65 let in zapustil nepozaben glasbeni dediščini.
Ob teh izgubah smo se spomnili tudi drugih znanih osebnosti, kot so kitarist Jeff Beck, filmska diva Gina Lollobrigida, Elvisova edinka Lisa-Marie Presley, španski oblikovalec Paco Rabanne, igralka Raquel Welch, glasbenik in aktivist Harry Belafonte, pevec Tonny Bennett in pevka Sinead O’Connor. Njihove zapuščine bodo ostale žive v naših spominih.