Ljubljanski župan Janković kar sam urejal promet
Prometni zastoji so stalnica v mestih, a je dejanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića sprožilo val kritik in dvomov o zakonitosti njegovega ravnanja. Janković je namreč javno priznal, da se je v petek znašel v prometnem zastoju v Ljubljani in je sam prevzel nadzor nad usmerjanjem prometa na križišču, s čimer je sprožil val polemik in obtožb.
Čeprav se v prometnih zastojih znajdemo vsi, je Jankovićevo ravnanje dvignilo obrvi, saj je prevzel vlogo prometnega policista, ne da bi imel za to uradno pooblastilo. Nekdanji notranji minister Vinko Gorenak trdi, da gre za kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku, in je izrazil mnenje, da je Jankovičevo priznanje samoovadba.
Kazenski zakonik v 305. členu jasno opredeljuje, da je lažno izdajanje za uradno osebo ali neupravičeno nošenje oznak uradne osebe kaznivo dejanje, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Janković je za medije pojasnil, da je želel urediti kaotično stanje v prometu in opozoriti na potrebo po prisotnosti policije na takšnih kritičnih križiščih med prometnimi koničnimi urami. Kljub temu ostaja vprašanje, ali je njegova metoda ustrezna in zakonita.
Tudi glede sodelovanja med občino in policijo so se pojavile dvome. Janković je dejal, da bo občina zahtevala prisotnost policije v času največje prometne obremenitve, a ni jasno, kako natančno so se že dogovarjali s policijo glede tega vprašanja.
Zaradi Jankovičevega dejanja je zdaj odprto tudi vprašanje, ali slovenska policija ravnovesje med političnimi figurami in zakonom obravnava enako za vse. Janković je že več let ključna figura v slovenski politiki, in mnogi se sprašujejo, ali so nekateri politiki nad zakoni.
Debata o tem, ali je bilo Jankovičevo ravnanje upravičeno ali ne, še naprej poteka, s tem pa ostaja odprto tudi vprašanje, kako se bodo odzvali pristojni organi na to zadevo.
Foto: STA