Mesta polna kosti razkrivajo kaj so jedli Vikingi
Ena od napačnih predstav, ki jih jemljemo za samoumevne, je, da so “divjaki s severa” jedli krvavo meso s kosti. Raziskava kaže, da so bili Vikingi veliko bolj prefinjeni, kot se pogosto misli. Nedvomno so bili delno surovi in brutalni, vendar so k hrani in kuhanju pristopali previdno.
Skozi vikinško kulinariko se lahko veliko naučimo o vikinški kulturi, poudarja Daniel Serra, “kulinarični arheolog” iz Švedske. Zadnjih dvajset let poustvarja vikinške jedi in jih predstavlja obiskovalcem v Gunnes Gårdu, rekonstruirani vikinški dobi, na kmetija severno od Stockholma.
Serra uživa v dobri hrani, zato ga je zanimalo, kaj so jedli Vikingi. Kot študent arheologije je preučeval hrano starega Rima in korak za korakom prišel do vikinških navad za mizo. Ljubitelj starodavnih običajev ugotavlja, da pogosto zmotno menimo, kako so bili vsi pripadniki tega skandinavskega naroda, iz srednjega veka, krvoločni roparji in pirati. Resnica je, da so bili večinoma kmetje, ribiči, obrtniki ali trgovci.
V ljudski kulturi je sprejeto, da so Vikingi lovili živali in častili meso, vendar je večina hrane, ki bi bila na njihovih mizah, prihajala s kmetij. Prazniki z jagnjetino in medico v potokih so bili rezervirani za elito. Večina ljudi je v ostrem skandinavskem podnebju dajala prednost preprostim, a izdatnim jedem, ki so ohranjale toploto.
Pri svoji raziskavi o tem, kaj so jedli Vikingi, se Serra opira na raziskave arheologov z najdišč po vsej Skandinaviji, pa tudi iz delov Evrope, kamor so potovali. Fosilizirani ostanki živalskih in ribjih kosti, rastlin in žitnih semen razkrivajo, kaj je bilo na starodavnem jedilniku in kako so pripravljali hrano. Dober vir informacij lahko črpamo tudi iz vikinških sag.
Najpogostrjša prehrana Vikingov
Raziskave kažejo, da so bile ribe eno najpogostejših živil v vikinški dobi, najpogostejše vrste pa so bile trska, iverka in sled. Posušene ribe so bile pogosta sestavina vikinške kuhinje, saj so se lahko dolgo hranile, ne da bi se pokvarile. Na vikinških najdiščih so našli tuddi številne kosti trske.
Prašiče so redili za meso, govedo, ovce in koze pa so redili predvsem za proizvodnjo mlečnih izdelkov, kot sta mleko in maslo. Od zelenjave so jedli peso, šalotko, fižol in grah. Gojili so tudi žita za kruh, kašo in pivo.
Serra meni, da so ljudje, ki so živeli v vikinški dobi, uporabljali zelišča, kot so koper, peteršilj, koriander, gorčična semena in brinove jagode. Sol so uporabljali za konzerviranje in ne kot dodatek jedem. Med so uporabljali kot sladilo, sladic ni bilo veliko.
Serra pravi: ”Vikinške hrane ni težko pripraviti. Ni vam treba stati ob odprtem ognju. Pripravite jo lahko v svoji kuhinji. Ljudje so pogosto nekoliko skeptični, vendar je okusnejša, kot si mislite.”