Migrantski dogovor med Rimom in Tirano: Sodišče odredilo vrnitev prosilcev za azil v Italijo
[The Guardian] – Italijansko sodišče je v petek odločilo, da je treba zadnjih 12 prosilcev za azil, ki so pridržani v novem italijanskem migrantskem središču v Albaniji, prepeljati nazaj v Italijo. Odločitev predstavlja pomemben udarec za sporni dogovor med italijansko vlado premierke Giorgie Meloni in albanskim premierjem Edijem Ramo. Namen dogovora je bil omejiti prihod migrantov v Evropo, sodniki pa so odločili, da migrantom grozi nevarnost, če bi jih vrnili v njihove izvorne države.
Odločitev sodišča ne postavlja le pod vprašaj izvedljivost italijansko-albanskega dogovora, temveč odpira tudi širšo razpravo o zakonitosti načrtov Evropske unije. EU razmišlja o vzpostavitvi migrantskih centrov in centrov za pridržanje izven svojih meja, kar bi bil del novega, strožjega pristopa k migracijam. Ta odločitev pa je že povzročila polemike o tem, ali bi takšni centri sploh lahko delovali v skladu z mednarodnimi zakoni.
Italijanska vlada je prejela prvi večji udarec že v četrtek, ko so štirje od 16 prosilcev za azil, ki so bili nameščeni v migrantskem središču v Albaniji, nemudoma premeščeni nazaj v Italijo. Ta ukrep je prazen center še dodatno izpraznil, kar dodatno oslabi prizadevanja Italije za obvladovanje migracijskega toka.
Reakcije političnih strank in odgovor vlade
Stranka Bratje Italije, ki jo vodi premierka Meloni, je na družbenih omrežjih ostro kritizirala odločitev sodišča in obtožila “politizirane sodnike”, ki naj bi želeli odpraviti italijanske meje. Notranji minister Matteo Piantedosi pa je napovedal pritožbo na kasacijsko sodišče in poudaril, da bo Italija nadaljevala svoje delo v Albaniji. Poleg tega je izrazil upanje, da bo takšen model v prihodnosti postal evropski zakon.
Dogovor med Italijo in Albanijo določa, da bodo migranti, prestreženi v mednarodnih vodah na poti iz Afrike v Evropo, pridržani v Albaniji, kjer bodo obravnavali njihove prošnje za azil. Vendar shema ne vključuje žensk, otrok in ranljivih posameznikov, ki bodo premeščeni v Italijo. Sodniki v Rimu so odločili, da je 12 prosilcem za azil grozilo nasilje, če bi jih vrnili v njihove matične države, kar sledi tudi sodbi Evropskega sodišča iz 4. oktobra.
Kritike nevladnih organizacij in opozicije
Nevladne organizacije in opozicijske stranke v Italiji so že izrazile svoje nestrinjanje s to shemo. Demokratska stranka trdi, da je načrt propadel in poziva premierko Meloni, naj se opraviči. Stranka Evropa pa zahteva odstop notranjega ministra Piantedosija. Mreža nevladnih organizacij, ki predstavlja 160 organizacij za podporo osebam brez dokumentov, je dogovor med Italijo in Albanijo opisala kot “nečloveški, absurden in drag sistem, ki krši mednarodne obveznosti človekovih pravic.”
Michele LeVoy, predstavnica Platforme za mednarodno sodelovanje na področju nedokumentiranih migrantov, je izrazila zaskrbljenost nad tem, da dogovor med Italijo in Albanijo krši zakonodajo EU in mednarodne standarde. Opozorila je, da gre za sistem, ki izpostavlja ljudi nevarnostim zlorabe, hkrati pa jim ne omogoča dostopa do pravnih sredstev.
EU razmišlja o migrantskih centrih zunaj svojih meja
Na nedavnem vrhu v Bruslju so voditelji EU razpravljali o možnosti vzpostavitve “centrov za vračanje” zunaj evropskih meja. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da se bodo pogovori o tem, kako bi lahko ti centri delovali, nadaljevali. Končna izjava vrha je poudarila potrebo po “odločnem ukrepanju” za pospešitev vračanja migrantov iz EU.
Kljub temu se mnogi strokovnjaki in aktivisti sprašujejo, ali so takšni centri sploh izvedljivi in zakoniti v skladu z mednarodnim pravom. Poleg dogovora med Italijo in Albanijo, Danska razmišlja o podobnem sporazumu s Kosovom, vendar ostaja nejasno, katere druge države zunaj EU bi bile pripravljene gostiti takšne centre.
Neregularno priseljevanje v EU je od migracijske krize leta 2015 močno upadlo. Vendar pa se migracijska politika bloka zaostruje, kar je odraz volilnih uspehov skrajno desnih in protipriseljenskih strank. Čeprav se migracijski pritoki letos zmanjšujejo, ostaja vprašanje, ali bo ostrejši pristop EU dolgoročno učinkovit in skladen z evropskimi vrednotami.
Portal24; Foto: EU/Wikimedia Commons