Minister Bešič Loredan kritike interventnega zakona zavrača
Minister Danijel Bešič Loredan je kritike glede neuspešnosti interventnega zakona, ki omogoča plačilo vseh zdravstvenih storitev, zavrnil. Na novinarski konferenci so predstavniki Ministrstva za zdravje pojasnjevali učinke zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki je bil sprejet julija lani. Ta zakon je omogočil izvajalcem zdravstvenih storitev v javnem omrežju, da so prejeli plačilo za vse opravljene zdravstvene storitve, tudi tiste, ki niso bile vključene v redni program.
V zadnjih dneh so se v medijih pojavile kritike glede tega ukrepa, ki je bil označen tudi kot “zdravstveni eksperiment” in naj bi bil neuspešen. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je poudaril, da na ministrstvu nikoli niso določili zakona na ta način. Ob nastopu vlade so želeli z njim “stabilizirati sistem”.
Skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo se je sicer povečalo, kar na ministrstvu razlagajo s spremenjeno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic. V zadnjih dveh letih so izdali več napotnic s stopnjami nujnosti “zelo hitro” in “hitro”, kjer bi moral pacient po zakonu prejeti storitev v sedmih oz. 21 dneh.
Aleš Šabeder, direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu na ministrstvu, je predstavil nekaj trendov glede izdajanja napotnic. Poudaril je, da je bilo leta 2018 izdanih približno 8000 napotnic s potrebo po “zelo hitrem”, medtem ko naj bi jih po projekcijah letos izdali 87.000. Podobno velja za nujnost “hitro”. Leta 2018 je bilo izdanih 147.000 takih napotnic, medtem ko naj bi jih letos izdali 301.000. Ob tem je poudarjeno, da število izdanih napotnic ni enako število čakajočih pacientov.
Alenka Kotar z direktorja za digitalizacijo v zdravstvu je še izpostavila, da je v sistemu veliko “plavajočih” napotnic, to pa takšnih, ki jih pacient v predpisanem roku ne uporabi pri izvajalcu. Po njenih besedah je takšnih napotnic, več kot tri milijone.
Interventni zakon “na svoj način zgodba o uspehu”
Po opravljenih analizah na ministrstvu so ocenili, da je interventni zakon “na svoj način zgodba o uspehu”. Minister Bešič Loredan je poudaril, da so vložili denar v storitve, dostopnost in življenje pacientov. Ministrstvo nikoli ni napovedalo drastičnega skrajšanja čakalnih dob. Lani je izrazil pričakovanje, da se bodo čakalne vrste na podlagi zakona v enem letu skrajšale za polovico, tik preden so predlog zakona vložili v parlamentarni postopek.
Glede na vprašanje o zasuku v razmišljanju je minister Bešič Loredan pojasnil, da so lani pričakovali, da bo število novo izdanih napotnic podobno kot leta 2019, pred epidemijo covida-19. Če bi se to zgodilo, bi se čakalne vrste skrajšale, je prepričan minister.
Po oceni ministrstva in vlade bi brez sprejetja zakona zdravstveni sistem “v celoti podivjal, čakalne dobe bi se močno podaljšale, dostopnost do zdravstvenih storitev pa bi bila še bistveno manjša kot pred covidom”, je povedal minister.
Poleg tega so se pokazale tudi nekatere anomalije. Minister je ugotovil, da se mnogi v sistemu niso osredotočali na pacienta in so delovali na način, ki je bil oddaljen od pacientovih potreb.
Vlada je pretekli petek sprejela predlog novele zakona, ki ga je poslala v parlamentarni postopek. Predlog omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za izbrane storitve. Vlada bo na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje in na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije določila nabor teh storitev.