Minister: “Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih”
Od 16. novembra 2024 bo v Sloveniji začela veljati pravica do odklopa, zakonodajni ukrep, ki zaposlenim zagotavlja pravico, da v času počitka niso dostopni delodajalcem. Nova zakonodaja, ki je bila uveljavljena z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) novembra 2023, vključuje določbe, ki varujejo prosti čas zaposlenih, s čimer Slovenija postaja ena izmed prvih držav v Evropi, ki se odločno zoperstavlja praksi nenehne dosegljivosti.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ob tem pojasnilo, da pravica do odklopa pomeni, da “delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu.” Delodajalci bodo morali zato uvesti ukrepe, s katerimi bodo konkretizirali to pravico in zagotovili, da ne bodo posegali v prosti čas svojih zaposlenih.
Pravica do odklopa odgovarja na sodobne delovne razmere, v katerih se pričakovanje stalne dosegljivosti širi v vse sfere vsakdana in ustvarja dodaten pritisk na zaposlene. S tem ukrepom želi Slovenija prispevati k večjemu duševnemu in fizičnemu zdravju delavcev.
Sporočilo za družbo in delodajalce
Minister za delo Luka Mesec je ob uvedbi pravice do odklopa poudaril zgodovinsko vrednost pravice do počitka, ki sega do delavskih bojev za osemurni delovnik: ˝Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko, kot je dolg osemurni delovnik. Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti. Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno ponovno dogovorimo, da po določeni uri popoldan ali zvečer imamo čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi.˝
Slovenska zakonodaja s tem od delodajalcev zahteva, da spoštujejo čas počitka zaposlenih in poskrbijo, da delavci v času dnevnega ali tedenskega počitka, letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti niso moteni zaradi delovnih zahtev. Ministrstvo je pojasnilo, da “biti vedno dosegljiv (angl. digitally yours) je postala realnost mnogih delovnih mest,” kar po njihovih ocenah negativno vpliva na varnost in zdravje zaposlenih.
Izvajanje nove pravice in pričakovanja za prihodnost
Ministrstvo poudarja, da pravica do odklopa temelji na že obstoječih institutih delovnega prava, kot sta efektivni delovni čas in čas upravičenih odsotnosti. Pravica torej ne uvaja novih pravnih obveznosti glede delovnega časa, temveč uvaja posebne ukrepe za uveljavitev te pravice. ˝Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in elektronsko pošto delodajalca, torej pojasnjujemo, da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do sedaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi izven delovnega časa,˝ je še zapisalo ministrstvo.
Portal24; Foto: Danijel Kovačič UKOM